Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep VIII R 3/2021 ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.R.3.2021 Generato dall'IA

Court rejects transfer of labor case jurisdiction due to plaintiff being a jury member, not a judge.

Numero d'incarto VSRS Sklep VIII R 3/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the President of the Labor Court's proposal to transfer jurisdiction to another court. The plaintiff, a party in a contribution payment dispute, was a sitting jury member at the original court, while the opposing party argued this created a conflict of interest. The court distinguished between judges and jury members, ruling that the latter's role does not inherently compromise judicial impartiality or public trust.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 67 of the Code of Civil Procedure; A party's status as a sitting jury member at the hearing court does not constitute a weighty reason for transferring jurisdiction, as it does not inherently undermine public confidence in the court's impartiality.

Parole chiave

Generato dall'IA
jurisdiction transfer jury member status judicial impartiality conflict of interest labor court procedure weighty reasons public trust mercede dell'appaltatore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I R 186/2020
Supreme Court transfers appeal jurisdiction to avoid conflict of interest between judge and opposing party.
I R 131/2020
Court transfers case to another district court when a party is a judge at the current court to ensure impartiality.
VIII R 3/2020
Supreme Court transfers labor dispute over judge's salary to ensure objective impartiality of the court.
I R 2/2020
Supreme Court transfers enforcement case to another court when the debtor is a judge at the original court.
I R 196/2018
Supreme Court dismisses jurisdiction objection when a party is a judge at the hearing court due to impartiality doubts.
I R 54/2018
Supreme Court transfers case to another court when a retired judge is a party to ensure public impartiality.
I R 88/2017
Supreme Court transfers case to Velje court due to potential bias from plaintiff being a judge.
I R 79/2003
Slovenian Supreme Court dismisses request to transfer court due to juror judge's potential bias.
I R 80/2009
Plaintiff's status as a juror at the hearing court was not a sufficient reason to transfer jurisdiction.
I R 124/2009
Slovenian Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on a former juror's past role.
VIII R 15/2012
Court rejects transfer of labor case when opposing party's representative is a court juror, ruling it not an absolute bar.
VIII R 19/2017
Court rejects request to transfer labor case because serving as juror is not an absolute bias ground.
VIII R 21/2017
Court rejects transfer of labor dispute jurisdiction due to former juror status of plaintiff seven years ago.
VIII R 30/2017
Supreme Court rejects request to transfer labor case due to plaintiff's jury duty role.
VIII R 1/2018
Supreme Court rejects transfer of labor dispute jurisdiction due to lay judge involvement.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Pri presoji, ali so podani „drugi tehtni razlogi“, ki utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, gre za uporabo pravnega standarda, ki ga sodišče napolni glede na vse okoliščine konkretnega primera. Vrhovno sodišče je v večjem številu zadev že odločilo, da je razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča okoliščina, da je ena od strank v sporu sodnik ali pa celo bivši sodnik na sodišču, ki naj bi odločilo v tem istem sporu. Vendar pa navedeno velja le za sodnike, in ne tudi za sodnike porotnike.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so pri Delovnem sodišču v Kopru vložili tožbo za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje oziroma za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

2. Predsednica Delovnega sodišča v Kopru je z dopisom z dne 30. 3. 2021 predlagala, da Vrhovno sodišče RS glede tožnika A. B. določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navedla je, da je tožnik od 20. 11. 2020 dalje sodnik porotnik na Delovnem sodišču v Kopru. Okoliščina, da nekdo, kot sodnik porotnik sodi v senatu s sodnicami tukajšnega sodišča, v konkretni zadevi pa nastopa kot stranka postopka pred istim sodiščem in istimi sodnicami, lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzroči dvom o korektnosti postopka in objektivnosti in nepristranskosti sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Pri presoji, ali so podani „drugi tehtni razlogi“, ki utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, gre za uporabo pravnega standarda, ki ga sodišče napolni glede na vse okoliščine konkretnega primera. Drug tehtni razlog v smislu določbe 67. člena ZPP je predvsem zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Vrhovno sodišče je v večjem številu zadev že odločilo, da je razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča okoliščina, da je ena od strank v sporu sodnik ali pa celo bivši sodnik na sodišču, ki naj bi odločilo v tem istem sporu 1 . Vendar pa navedeno velja le za sodnike, in ne tudi za sodnike porotnike.

7. Uveljavljana in enotna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS 2 je, da zgolj okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Navedeno je lahko izločitveni razlog v smislu določbe 70. člena ZPP, saj tak sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu.

8. Predsednica sodišča v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, razen opravljanja funkcije sodnika porotnika ni navedla nobenih drugih dodatnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

9. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi, ne da bi bile podane še kakšne druge okoliščine, ki bi lahko zbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti. Za primer tesnejšega poznanstva med razpravljajočim sodnikom in sodnikom porotnikom pa je predviden postopek izločitve sodnika.

10. Res je sicer, da obstaja tudi starejša sodna praksa delovno-socialnega oddelka 3 ko je Vrhovno sodišče RS štelo, da je tudi opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču, ki je predlagalo delegacijo, razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišč. Vendar pa je novejša sodna praksa delovno-socialnega oddelka drugačna in je sedaj enaka, kot je bila ves čas praksa civilnega oddelka.

11. Glede na vse navedeno vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zato je predlog zavrnilo.

12. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 186/2020 z dne 7. 1. 2021, I R 131/2020 z dne 25. 9. 2020, VIII R 3/ 2020 z dne 14. 7. 2020, I R 2/2020 z dne 21. 1. 2020, I R 196/2018 z dne 10. 1. 2019, I R 54/2018 z dne 12. 4. 2018, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017 itd.

2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 79/2003 z dne 27. 11. 2003, I R 80/2009 z dne 1. 7. 2009, I R 124/2009 z dne 5. 11. 2009, VIII R 15/2012 z dne 23. 8. 2012, VIII R 19/2017 z dne 5. 9. 2017, VIII R 21/2017 z dne 25. 10. 2017, VIII R 30/2017 z dne 21. 11. 2017, VIII R 1/2018 z dne 23. 1. 2018, VIII R 9/2018 z dne 15. 5. 2018, VIII R 7/2019 z dne 21. 5. 2019, in VIII R 15/2019 z dne 19. 11. 2019.

3 Primerjaj sklepe VIII R 8/2003 z dne 7. 5. 2003, VIII R 12/2003 z dne 10. 6. 2003, VIII R 5/2004 z dne 4. 5. 2004, VIII R 3/2005 z dne 22. 3. 2005, VIII R 48/2007 z dne 15. 1. 2008, VIII R 5/2008 z dne 22. 4. 2008, VIII R 42/2008 z dne 18. 11. 2008, VIII R 47/2009 z dne 15. 12. 2009, VIII R 18/2010 z dne 28. 9. 2010, VIII R 15/2012 z dne 23. 8. 2012 in VIII R 22/2012 z dne 6. 11. 2012.