Supreme Court dismisses appeal in denationalization case where property loss is not a severe administrative consequence.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final administrative court decision regarding the restoration of a completed procedure. The applicant argued that the loss of property exceeding 500,000 EUR constituted severe consequences warranting review under administrative law. The court held that denationalization involves an expected right rather than a current monetary claim, meaning the loss does not meet the threshold for severe consequences or monetary value requirements for appeal.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o upravnem sporu (ZUS-1), drugi odstavek 83. člena: Revizija v denacionalizacijskih sporih ni dovoljena, ker gre za pričakovano pravico in ne za trenutno denarno obveznost, ki bi ustvarjala zelo hude posledice.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenta samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja nista izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, revizija tudi po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj, št. 351-1100/2011-2 04058 z dne 21. 11. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 4904-11/2011-4-045102 z dne 10. 7. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo revidentov zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ zavrgel predlog prvega revidenta za obnovo postopka, končanega z odločbo Upravne enote Ptuj, št. D351-2017/93-04-101 z dne 25. 4. 2002.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki je revidenta izrecno ne uveljavljata, se pa nanjo smiselno sklicujeta, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
6. Revidenta dovoljenost revizije utemeljujeta z navedbo, da ima negativna odločitev sodišča v upravnem sporu zanju zelo hude materialne posledice, saj se velika materialna škoda (navajata, da je bilo njunima staršema podržavljeno premoženje v vrednosti, ki presega 500.000,00 EUR), ki sta jo utrpela kot otroka, ne bo povrnila in ne bo doseženo zadoščenje ter pravičnost.
7. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenta samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja nista izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več odločitvah, na primer X Ips 71/2010 z dne 7. 7. 2010, X Ips 102/2010 z dne 1. 7. 2010, X Ips 472/2009 z dne 31. 3. 2010 in X Ips 38/2008 z dne 29. 9. 2010.
8. Če pa revidenta s sklicevanjem na vrednost nepremičnin, katerih vrnitev uveljavljata v denacionalizacijskem postopku, merita na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da revizija v obravnavani zadevi tudi po tej določbi ZUS-1 ni dovoljenja. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o dovoljenosti obnove postopka. Ker pa po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 175/2011 z dne 16. 5. 2012, X Ips 34/2012 z dne 4. 7. 2012, X Ips 39/2012 z dne 6. 9. 2012), to ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, revizija tudi po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
9. Ker revidenta nista izkazala izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.