Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep X Ips 38/2008 ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.38.2008 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses review of administrative decision regarding restitution of property in kind due to lack of monetary value threshold.

Numero d'incarto Sklep X Ips 38/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review of a final administrative decision denying the return of property in kind. The applicant argued that the review was permissible because the potential value of the property in kind exceeded the statutory monetary threshold for reviews. The court held that the right to restitution in kind is not expressed in monetary value and thus does not meet the financial threshold requirement for a review.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: The right to restitution of property in kind is not a right expressed in monetary value and therefore does not satisfy the monetary threshold condition for the admissibility of a review under the Administrative Dispute Resolution Act.

Parole chiave

Generato dall'IA
restitution in kind administrative review threshold monetary value requirement denationalization restitution Supreme Court review motivo di revisione motivazione del mutamento giurisprudenza riserva di modificazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
83. člen ZUS-1
89. člen ZUS-1
165. člen ZPP
154. člen ZPP
22. člen ZUS-1

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23.
Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008
2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2.
Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009
2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23.
Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009
2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.
Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009
2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010
Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče RS.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 20. 1. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 6. 2007, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim zavrnil revidentov zahtevek za vračilo v last in posest poslovnega prostora v izmeri 767,60 m² v objektu A. ulica 1, B. in odločil, da se upravičencu za 300/1000 nepremičnine na navedenem naslovu, ki v naravi predstavlja poslovni prostor v izmeri 767,60 m², določi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe d. d. (v nadaljevanju SOD) višini 754.085,51 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.

6. Revident v reviziji izpodbija obliko vračanja premoženja v denacionalizaciji, in sicer uveljavlja obstoj pogojev za vračilo premoženja v naravi. Glede dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1 se sklicuje na to, da gre za razliko med zatrjevano vrednostjo pravice do vrnitve premoženja v naravi in priznano odškodnino v obliki obveznic SOD, ki naj bi znašala vsaj 991.198,38 EUR, kar bistveno presega prag, določen v 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7. Z navedeno razliko v vrednosti revident ni izkazal dovoljenosti revizije po citirani določbi ZUS-1. Ta razlika namreč predstavlja zatrjevano večjo vrednost, če bi mu bilo premoženje vrnjeno v naravi. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče RS. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazal z izgubo možnosti vrnitve obravnavanega premoženja v naravi niti z zatrjevano razliko med njegovo vrednostjo v naravi in priznano odškodnino v obliki obveznic SOD.

9. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.