Sklep I R 128/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO] Po presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.

[OBRAZLOŽITEV] Okrajno sodišče v ... je v tej zadevi že enkrat odločilo tako, da je s sodbo z dne 14.11.2003 pod opr. št. P 466/97-8 delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo v plačilo tolarsko vrednost 1.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12.1994 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1995 dalje, presežni tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožencev s sklepom z dne 13.9.2005 pod opr. št. I Cp 418/2004 ugodilo, prvostopenjsko sodbo v ugodilnem in stroškovnem delu razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po prejemu pritožbene odločbe je Okrajno sodišče v ... predlagalo vrhovnemu sodišču prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je prva tožnica zaposlena kot tajnica v uradu predsednice sodišča, tej pa je (zaradi odhoda prejšnje sodnice s pravdnega oddelka) zadeva dodeljena v delo. Prvotožnica je dolgoletna delavka na tem sodišču in ima z vsemi sodnicami pogoste stike, zaradi česar predsednica meni, da ne bi bilo primerno, da to sodišče rešuje zadevo. Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe. Sodnik mora v vsaki zadevi ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja. Očitno je v tej pravdni zadevi tako ravnala tudi sodnica v prejšnjem postopku, saj kljub zaposlitvi prve tožnice na krajevno pristojnem sodišču nobena stranka ni izrazila suma v nepristranskost sojenja. V sedanjem predlogu za prenos pristojnosti izraženi pomislek sodišča o primernosti nadaljnjega sojenja pri njem je torej neutemeljen. Zato je vrhovno sodišče odločilo kot v izreku sklepa.