Supreme Court dismisses appeal filed by non-lawyer client via non-qualified lawyer under ZPP s. 367.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je stranka z interesom revizijo vložila po pooblaščencu, ki ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče, skladno z določbo 367.č člena ZPP, revizijo zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je stranka z interesom A.A. dne 10. 2. 2009 po pooblaščencu B.B. vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 ugodilo tožbi in odločbo tožene stranke z dne 13. 11. 2008, odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je bilo med drugim odločeno, da se v razvid visokošolskih zavodov pri toženi stranki pod zaporedno številko 30 vpiše Nova Univerza (I. točka izreka) in da Nova univerza ne bo neposredno sama izvajala študijskih programov, temveč jih bodo izvajale vanjo združene članice: Evropska pravna fakulteta v C.C., Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za uporabne družbene študije v C.C. (II. točka izreka).

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Upoštevaje določbo 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo velja določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno tudi določba četrtega odstavka 86. člena ZPP. Ta določa, da določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, po kateri lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

5. Stranka z interesom je v obravnavani zadevi revizijo vložila po pooblaščencu B.B., ki pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. To tudi ne izhaja iz podatkov v spisu. ZPP v 367.č členu določa, da sodišče zavrže revizijo, če ji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Ta restriktivna določba, uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08), je jasna in ne dopušča izjem. Če torej vloži revizijo stranka sama oziroma njen zakoniti zastopnik (ali pooblaščenec – po ZUS-1), mora že reviziji priložiti dokaz, da ima opravljen pravniški državni izpit.

6. Že pred uveljavitvijo ZPP-D je bilo stališče Vrhovnega sodišča glede postulacijske sposobnosti in izpolnjevanja pogojev za vložitev revizije enako. Leta 1999 je bilo v ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99) uvedeno pravilo o obveznem zastopanju strank po odvetniku v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (razen v primeru, ko ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit). Na tej podlagi se je ustalila sodna praksa, po kateri sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (sklepi Vrhovnega sodišča: II Ips 74/2001 z dne 5. 4. 2001, II Ips 447/2001 z dne 20. 3. 2002, II Ips 121/2002 z dne 10. 4. 2002, III Ips 20/2003 z dne 6. 3. 2003, VIII Ips 180/2003 z dne 16. 12. 2003, II Ips 892/2007 z dne 7. 2. 2008 itd.). Poleg tega je bilo dne 26. 6. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča sprejeto pravno mnenje, ki je tako sodno prakso potrdilo (Pravna mnenja št. I/02, str. 21).

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.