Appeal dismissed because plaintiff lacks lawyer qualification and cannot satisfy mandatory representation requirement alone.
Slovénie (SI)
Synthèse Legislator
Généré par l'IAThe Supreme Court dismissed the appeal lodged by a plaintiff who failed to meet the mandatory representation requirement under Article 22(2) of the Administrative Disputes Act. The plaintiff attempted to file the appeal personally despite the law requiring representation by a qualified lawyer, and the court found no evidence of such qualification. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible because the plaintiff could not satisfy the statutory condition for filing the appeal themselves.
Regeste Legislator
Généré par l'IAArticle 22(2) of the Administrative Disputes Act; Article 343(4) of the Rules of Court: The mandatory representation requirement by a qualified lawyer does not apply if the party or their legal representative possesses the qualification, but an appeal filed by an unqualified party is inadmissible.
Mots-clés
Généré par l'IADispositions légales citées
Généré par l'IAJurisprudence citée
Généré par l'IADécisions connexes
Généré par l'IATexte complet
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep istega sodišča I U 1456/2024-12 z dne 26. 11. 2024. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da pritožba ni dovoljena, ker je vložena po neupravičeni osebi, saj tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita.
2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep z dne 6. 2. 2025 ponovno sam vložil pritožbo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. 1
5. Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, torej z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen že v pravnem pouku sklepa I U 1456/2014-12 z dne 26. 11. 2014 kot tudi v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa. Kljub temu je predmetno pritožbo vložil sam.
6. Upravno sodišče je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je pri Ministrstvu za pravosodje kot upravljavcu uradne evidence preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da slednji ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnik niti v obravnavani pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Vrhovno sodišče ga glede na navedeno ni pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1.
7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo.
1 Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 76/2018, I Up 204/2022 , I Up 12/2023 in druge.