Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 289/2004 ECLI:SI:VSRS:2005:II.IPS.289.2004 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal on non-property damage compensation for broken bone and mental suffering.

Numero d'incarto Sodba II Ips 289/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against the first-instance judgment awarding non-property damage compensation. The plaintiff argued that the awarded amounts were too low given her severe physical limitations and psychological changes, citing insurance tables as insufficient for her specific case. The court upheld the lower courts' decision, ruling that compensation must be based on individualized assessment of all permanent limitations rather than solely on percentage reductions in life activity.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Articles 200 and 203 of the Obligations Act; The Supreme Court established that non-property damage compensation must be individually assessed based on the specific intensity and duration of pain and mental suffering, rejecting the use of insurance tables as the sole basis for calculation.

Parole chiave

Generato dall'IA
non-property damage compensation physical injury assessment mental suffering damages life activity reduction individualized compensation Zakon o obligacijskih razmerjih Zakon o pravdnem postopku reiterazione di reati penali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Articles 200 and 203 of the Obligations Act
Article 378 of the Code of Civil Procedure
Generato dall'IA
Sodba I Ips 199/2001
Appeal dismissed due to missing appeal notice; Supreme Court validates appeal filed via registered mail within statutory period.
Sodba in sklep II Ips 234/2008 in II Ips 235/2008
Tožnik je od obeh tožencev zahteval nerazdelno plačilo 17,135.362 SIT (sedaj 71.504,60 EUR), vendar je sodišče prve stopnje v prvem sojenju le drugotožencu naložilo plačilo zneska 6,466.362 SIT (sedaj 26.983,65 EUR). Tožbeni zahtevek v enakem znesku proti prvemu tožencu je zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo tožbeni zahtevek proti obema tožencema za plačilo 10,669.000 SIT (sedaj 44.646,13 EUR). Zavrnilo je tudi pobotni ugovor drugega toženca. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo, prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo drugotoženca je zavrnilo in v izpodbijanem prisodilnem delu in v delu o zavrnitvi pobotnega ugovora potrdilo prvostopenjsko sodbo. V drugem sojenju je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek proti obema tožencema za plačilo zneska 10,669.000 SIT (44.646,13 EUR) in tožbeni zahtevek proti prvemu tožencu za plačilo zneska 6,466.362 SIT (26.983,65 EUR) ter odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je v drugem pritožbenem odločanju tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
VSL Sklep II Cp 1392/2017
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom dovolilo spremembo tožbe.
Sodba II Ips 718/94
Supreme Court rejects appeal; self-defense requires simultaneous necessary defense against unlawful attack.
VSL Sodba II Cpg 454/2019
Appeal dismissed for non-justified procedural violation claim in small value commercial dispute. Court upheld first instance judgment. Dismissed appeal. Dismissed appeal. Dismissed appeal.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Odmera zadoščenja za posledice preloma ulnarne kosti desne podlahti, lažji prenateg vratnih mišic, udarnine in odrgnine obeh kolenskih in skočnih sklepov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženi stranki zavezalo, da morata tožnici nerazdelno plačati 5,500.000 SIT zadoščenja za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe. Drugo toženko je zavezalo, da mora tožnici plačati še 400.000 SIT zadoščenja za strah z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe. Višje zahtevke (tožnica je zahtevala skupaj 10,500.000 SIT zadoščenja) je zavrnilo ter toženi stranki zavezalo, da morata tožnici nerazdelno povrniti 317.766 SIT pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je pritožbi druge toženke ugodilo, sodbo glede nje v dajatvenem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožničino pritožbo in pritožbo prve tožene stranke je zavrnilo ter v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica in prva tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je vložila revizijo zoper tisti del sodbe, s katerim je zavrnjena njena pritožba in potrjen zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, sodiščema prve in druge stopnje pa očita, da nista pravilno ovrednotili intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Opozarja, da ni več sposobna za opravljanje težjih fizičnih del ter da je ovirana pri lažjih gospodinjskih delih in pri običajnih vsakodnevnih aktivnostih (oblačenje, osebna higiena, prehranjevanje ipd.). V odstotku izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti temelji na tabeli invalidnosti slovenskih zavarovalnic, vendar ta ocena ni ustrezna. Desna roka je namreč za tožnico kot desničarko tako pomembna, da s tabelo invalidnosti ni mogoče izraziti njenega prikrajšanja. Prizadeta je tudi na čustvenem področju, saj je zaradi posledic poškodbe nervozna, razrvana in osebnostno spremenjena. Dosojena zneska zadoščenja za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta zato prenizka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo). Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali obe načeli.

Natančno in izčrpno so ugotovljene vse konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode (gl. razloge na 3. in 4. strani sodbe sodišča prve stopnje) ter ob upoštevanju sodne prakse v podobnih primerih tudi pravilno pravno ovrednotene (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.). Pri odmeri zadoščenja za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti sam po sebi ni podlaga za odmero zadoščenja za to obliko škode. To je le en od elementov za oceno obsega škode in s tem za določitev pravične odškodnine.

Zadoščenje tako ni odmerjeno (le) na podlagi omenjenega odstotka, pač pa na podlagi vseh ugotovljenih trajnih omejitev tožničine življenjske aktivnosti ter drugih okoliščin primera (gl. tudi 1.

odstavek na 7. strani sodbe pritožbenega sodišča). Ker sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri zadoščenja za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravilno uporabili materialno pravo, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.).