Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I R 39/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.39.2009 Generato dall'IA

Supreme Court transfers enforcement case to another court due to objective impartiality concerns regarding the debtor's employment.

Numero d'incarto Sklep I R 39/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia transferred an enforcement proceeding from the court in B to the court in A. The debtor was employed at the original court, raising doubts about objective impartiality. The court ruled that the appearance of bias, protected by the right to a fair trial, justified the transfer of jurisdiction.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 67 of the Act on Civil Procedure Law: The Supreme Court may transfer jurisdiction to another court when objective circumstances create a reasonable doubt regarding the impartiality of the court, thereby safeguarding the public appearance of a fair trial.

Parole chiave

Generato dall'IA
objective impartiality appearance of bias transfer of jurisdiction enforcement proceedings right to fair trial court neutrality public confidence

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 67 of the Act on Civil Procedure Law

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v A.

[JEDRO]

Obstoji tehten razlog za določitev drugega sodišča, ker bi lahko okoliščina, da je dolžnica zaposlena pri pristojnem sodišču, vzbudila dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upnik je pri Okrajnem sodišču v B. 27. 7. 2006 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnico z rubežem sredstev na računih, z rubežem premičnih stvari in z rubežem plače. Okrajno sodišče v B. je s sklepom I 1276/2006 z dne 8. 12. 2006 dovolilo izvršbo.

2. Okrajno sodišče v B. je 10. 3. 2009 predlagalo, da Vrhovno sodišče za obravnavanje te izvršilne zadeve določi drugo sodišče. Dolžnica se je zaposlila pri Okrajnem sodišču v B., kjer teče proti njej ta izvršilni postopek. Pri eni ali drugi stranki bi lahko prišlo do pomislekov o poštenosti sojenja pri tem sodišču.

3. Predlog je utemeljen.

4. Iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je dolžnica uslužbenka Okrajnega sodišča v B., kjer dela v vložišču. Če bi v tej zadevi odločalo Okrajno sodišče v B. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se kaže v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v A.