Supreme Court confirms Trbovlja Court jurisdiction over enforcement on multiple properties based on original 2000 ruling date.

V tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

[JEDRO]

Prehodno določbo 72. člena novele ZIZ-E vprašanje pristojnosti same oprave izvršbe na nepremičninah z območja več sodišč po novi ureditvi veže na dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan po uveljavitvi te novele.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Trbovljah je s sklepom I 1817/2000 s 7. 11. 2000 zoper dolžnico zaradi izterjave 115.288,40 SIT s pripadki dovolilo izvršbo s tremi izvršilnimi sredstvi. Na upničin predlog je s sklepom In 137/2008 z 11.11.2008 odločilo, da se ta izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dveh nepremičninah z območja Okrajnega sodišča v Šentjurju ter pri eni s svojega območja, s cenitvijo teh nepremičnin ter poplačilom upnice iz zneska, pridobljenega s prodajo. V istem sklepu se je na podlagi prvega odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izreklo za krajevno nepristojno za samo izvršbo glede dveh nepremičnin z območja Okrajnega sodišča v Šentjurju in po pravnomočnosti zadevo odstopilo temu sodišču.

2. Okrajno sodišče v Šentjurju svoj predlog za odločitev v sporu o pristojnosti utemeljuje s stališčem, da bi Okrajno sodišče v Trbovljah lahko tako ravnalo le pred izdajo sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe ter prikazuje svoje razumevanje drugega odstavka 166. člena ZIZ.

3. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej izvršilni zadevi še naprej pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

4. Z novelo ZIZ-E, ki je začela veljati 25. 11. 2006, je prišlo do spremembe 166. člena ZIZ. Enaka je ostala določba prvega odstavka, po kateri je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine na določa drugače. Po spremenjeni določbi drugega odstavka pa je v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

5. Kljub sklicevanju na prvi odstavek 166. člena ZIZ v sklepu o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Trbovljah je iz vsebine tega sklepa razvidno, da se je sodišče oprlo na drugi odstavek navedene zakonske določbe in da je šlo za pisno pomoto. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tako sklicevanje zmotno, saj zakon določa pristojnost po tisti nepremičnini, ki je v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. V tej zakonski določbi je zato urejena le začetna kumulacija več izvršilnih sredstev na več nepremičninah, medtem ko v prvem odstavku 166. člena ZIZ ne gre za nikakršno kumulacijo. Ker zakon govori o nepremičnini, ki je navedena v predlogu za izvršbo, je jasno, da gre za ureditev le začetne kumulacije več izvršilnih sredstev na več nepremičninah. Spremenjena določba glede same oprave izvršbe na nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč, pa se uporablja le v tistih zadevah, v katerih je bil sklep o izvršbi izdan po 25. 11. 2006, kar jasno izhaja iz prehodne določbe 72. člena novele ZIZ-E.

6. Naknadna kumulacija izvršilnih sredstev je urejena v tretjem odstavku 34. člena ZIZ. Vprašanje pristojnosti je urejeno tudi v 35. členu ZIZ. Slednji je bil spremenjen in dopolnjen z novelama ZIZ-A in ZIZ-E. Vrhovno sodišče je pred in po uveljavitvijo ZIZ-A v mnogih sporih o pristojnosti med izvršilnimi sodišči poudarilo, da določba 35. člena ZIZ ureja le vprašanje pristojnosti pri začetni kumulaciji več izvršilnih sredstev, ne pa tudi pri naknadni kumulaciji (na primer I R 85/2003). Pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev je vztrajalo pri stališču, da se pristojnost določba glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba tistih okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. Nanjo zato ne vpliva niti sprememba izvršilnega sredstva. Pravna podlaga za tako stališče je v tretjem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Z uveljavitvijo ZIZ-E je bil 35. členu dodan nov četrti odstavek, ki res pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev za izvršbo na nepremičnino določa spremembo pristojnosti po tem novem izvršilnem sredstvu. Kljub temu je Vrhovno sodišče tudi po tej spremembi sprejelo enako stališče (na primer I R 161/2008). Pri tem se je sklicevalo na prehodno določbo 72. člena novele ZIZ-E, ki vprašanje pristojnosti same oprave izvršbe na nepremičninah z območja več sodišč po novi ureditvi veže na dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan po uveljavitvi te novele.

8. Omenjeno je že bilo, da je novela ZIZ-E začela veljati 25. 11. 2006. Sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi je bil izdan že dne 7. 11.2000. Zato uporaba sedanjega četrtega odstavka 35. člena ZIZ v tej zadevi ne pride v poštev. Okrajno sodišče v Trbovljah se torej pri presoji o prehodu pristojnosti za samo opravo izvršbe ne bi moglo sklicevati niti na to zakonsko določbo.

9.Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je v tej zadevi še naprej pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.