Slovenian Supreme Court dismissed transfer of jurisdiction request based on general impartiality concerns.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a case to another competent court due to alleged impartiality issues. The applicant argued that a judge on the opposing side worked at a nearby land registry office within the same building, creating a perception of bias. The court held that impartiality is guaranteed through individual recusal procedures rather than transferring the entire case, as bias applies only to specific judges, not the whole court.
Regesto Legislator
Generato dall'IA67. člen ZPP; 70. člen ZPP: The request to transfer jurisdiction based on general doubts about impartiality is inadmissible because impartiality is ensured by the recusal of individual judges, not by moving the case to another court.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Zagotovitev nepristranskosti ne sodi med razloge iz 67. člena ZPP, ker se ta zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika po 70.
členu ZPP. Pristranski je lahko le posamezen in konkreten sodnik, ne pa kar na splošno vsi sodniki določenega sodišča. Okoliščina, da je sedanja toženka kot zemljiškoknjižna referentka zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, tudi sicer sama po sebi ne predstavlja upoštevane podlage za dvom v nepristranskost, saj gre za drugo sodišče, čeprav ima sedež v isti stavbi.
[OBRAZLOŽITEV]
V tej pravdni zadevi je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu že odločilo s sodbo z dne 28.3.2001 pod opr. št. P 21/96-45, vendar je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 14.10.2003 pod opr. št. Cp 2056/2001 pritožbama obeh pravdnih strank ugodilo, sodbo prve stopnje v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje. V njem sta tožnika predlagala izločitev razpravljajočega sodnika, ki se je s predlogom strinjal, v nadzorstveni pritožbi pa sta hkrati tudi ugotavljala, da to ne bo ničesar spremenilo, in zato predlagala, naj zadevo sodi sodnik z drugega sodišča.
Predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je nato predlagala, naj vrhovno sodišče zaradi odprave vsakega dvoma v nepristranskost določi drugo stvarno pristojno sodišče in svoj predlog utemeljevala, da je stranska intervenientka na toženkini strani A. A. (pravilno: sedanja toženka) zaposlena kot referentka na zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. To posluje v isti stavbi kot okrožno sodišče, pravdni sodniki okrožnega sodišča pa imajo veliko opravka z referenti. Poleg tega se na tako majhnem sodišču vsi zaposleni med seboj poznajo.
Predlog ni utemeljen.
Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Zagotovitev nepristranskosti ne sodi med razloge iz navedene zakonske določbe, ker se ta zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP. Pristranski je lahko le posamezen in konkreten sodnik, ne pa kar na splošno vsi sodniki določenega sodišča. Okoliščina, da je sedanja toženka kot zemljiškoknjižna referentka zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, tudi sicer sama po sebi ne predstavlja upoštevne podlage za dvom v nepristranskost, saj gre za drugo sodišče, čeprav ima sedež v isti stavbi. Tega ne predstavlja niti dejstvo, da se zaposleni na obeh sodiščih med seboj poznajo. Sodnik mora pri sojenju vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.