Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I R 57/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:I.R.57.2002 Generato dall'IA

Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to former judge joining client's law firm.

Numero d'incarto Sklep I R 57/2002
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's request to transfer jurisdiction to another court. The plaintiff argued that the original judge, who now works as a partner in the defendant's law firm, compromised judicial impartiality. The court held that this circumstance does not meet the statutory grounds for transferring jurisdiction under the Civil Procedure Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

67. člen ZPP; 87. člen ZPP; The fact that a judge who previously presided over a case later joins the law firm of the party they represented does not constitute a valid ground for transferring jurisdiction or recusal.

Parole chiave

Generato dall'IA
transfer of jurisdiction judicial impartiality law firm membership civil procedure act recusal grounds sostituzione fedecommissaria sostituzione nell'obbligazione collocamento in posizione provvisoria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
67. člen ZPP
87. člen ZPP
5. člen Zakona o odvetništvu
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da je sodnica, ki je najprej vodila ta pravdni postopek, prenehala opravljati sodniško službo in postala družbenica v odvetniški družbi obeh odvetnikov, ki zastopata toženko, ne predstavlja nobenega od razlogov iz 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnica svoj predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi utemeljuje s trditvami, da je pravdni postopek najprej vodila sodnica A. A., nato pa je tožnica iz vabila na zadnjo obravnavo ugotovila, da sedaj postopek vodi druga sodnica, iz zadnje toženkine vloge pa, da je A. A. sedaj poleg odvetnikov B. in C. tudi toženkina pooblaščenka, kar je razvidno iz njihove štampiljke. Ta dejstva tožnici vzbujajo dvom v nepristranskost sojenja Okrajnega sodišča v Kamniku.

Toženka se v odgovoru na predlog obrazloženo upira predlagani delegaciji.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Okoliščina, da je sodnica, ki je najprej vodila ta pravdni postopek, prenehala opravljati sodniško službo in postala družbenica v odvetniški družbi obeh odvetnikov, ki zastopata toženko, ne predstavlja nobenega od razlogov iz navedene zakonske določbe. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje stališču v odgovoru na predlog za delegacijo, da ni nobene ovire, da sodnik določenega sodišča ne bi mogel kasneje opravljati odvetniške dejavnosti na sedežu tega sodišča, saj Zakon o odvetništvu ne vsebuje več take določbe.

Vendar pa vrhovno sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče v istem odgovoru, da je toženkin pooblaščenec v tej pravdni zadevi le odvetnik B. B., torej fizična oseba. Po izrecni določbi četrtega odstavka 87. člena ZPP lahko stranka za zastopanje pred sodiščem pooblasti tudi odvetniško družbo. Prav to je storila toženka v tej pravdni zadevi, kar jasno izhaja iz pooblastila v prilogi pod B 11. Zato okoliščina, da se je k tej odvetniški družbi naknadno kot odvetnica pridružila še A. A., ki je pred tem kot sodnica vodila ta pravdni postopek, lahko pri nasprotni stranki vzbudi pomislek, ali bi bilo treba ponovno preveriti okoliščine iz tretjega odstavka 5.

člena Zakona o odvetništvu. To vprašanje pa po presoji vrhovnega sodišča ne sodi v okvir odločanja o predlagani delegaciji. Sodnik mora pri sojenju vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja. Zato osebno poznanstvo sodnika z odvetnikom, ki je bil pred tem sodnik na istem sodišču, ni razlog niti za izločitev sodnika niti za prenos pristojnosti. Če torej tožnica meni, da bi prejšnja sodnica in sedanja odvetnica lahko vplivala na posamezne ali celo vse sodnike okrajnega sodišča, s takim tudi sicer samo pavšalnim namigom na morebitni vpliv ne more uspeti.

Zato je vrhovno sodišče zavrnilo njen predlog za prenos stvarne pristojnosti.