Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII DoR 43/2009-3 ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.DOR.43.2009.3 Generato dall'IA

Supreme Court allows review of Christmas bonus nature and entitlement for employees whose employment ended during the year.

Numero d'incarto Sklep VIII DoR 43/2009-3
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted the review request regarding the legal nature and entitlement of Christmas bonuses for employees whose employment terminated during the year. The defendant argued that inconsistent lower court rulings on whether such bonuses constitute holiday gifts or annual compensation required Supreme Court intervention. The court approved the review because the lack of unified Supreme Court practice on this significant issue threatened legal certainty and uniform application of the law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 367a(1)(2) of the Act on Civil Procedure; A review is admissible when a significant legal question regarding the nature of a Christmas bonus and the entitlement of employees whose employment ended during the year exists, and lower court practice is inconsistent due to a lack of unified Supreme Court precedent.

Parole chiave

Generato dall'IA
Christmas bonus legal nature employment termination during year review admissibility criteria legal certainty requirement uniform application of law credito contestato autorizzazione ad agire canoni non corrisposti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravne narave božičnice in upravičenosti do izplačila tega prejemka.

[JEDRO]

Vprašanje pravne narave božičnice in vprašanje upravičenosti do tega prejemka tistih delavcev, ki jim je delovno razmerje med letom prenehalo, je ob neusklajeni sodni praksi sodišča druge stopnje pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožniku izplača božičnico v višini 607,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2006 do plačila. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka očita sodišču druge stopnje napačno uporabo materialnega prava, konkretno določbe 155. a člena kolektivne pogodbe tožene stranke, ki je po njenem mnenju avtonomiji tožene stranke prepustila odločitev, da se božičnica, kot obdarovanje ob prazniku, izplača le tistim delavcem, ki so ob izplačilu pri njej tudi dejansko zaposleni. Kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja pravno naravo božičnice in s tem v zvezi upravičenost do izplačila tega prejemka tistih delavcev, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje.

Opozarja na različno prasko sodišča druge stopnje glede tega pravnega vprašanja, saj je bil s sodbo Pdp 1736/2002 z dne 23. 9. 2004 identičen zahtevek zavrnjen z obrazložitvijo, da je božičnica prejemek, ki predstavlja obdaritev delavcev na praznik, torej boniteto za delavce, ki so na praznični dan še zaposleni, enako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodbi Pdp 1869/2001 z dne 31. 5. 2004. Glede tega vprašanja sodna praksa sodišča druge stopnje ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. Po mnenju tožene stranke gre za pomembno pravno vprašanje iz razloga, ker je umestitev božičnice v sistem nagrajevanja tako za delavce kot delodajalce dovolj pomembna, da zasluži odzivnost s strani Vrhovnega sodišča.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vprašanje pravne narave božičnice in vprašanje upravičenosti do tega prejemka tistih delavcev, ki jim je delovno razmerje med letom prenehalo, je ob neusklajeni sodni praksi sodišča druge stopnje pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Ker glede tega vprašanja sodne prakse vrhovnega sodišča ni, praksa sodišča druge stopnje pa ni enotna, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije po 2. alineji prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).