Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II Ips 121/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.121.2009 Generato dall'IA

Appeal dismissed because joint liability not declared, making individual claim under threshold.

Numero d'incarto Sklep II Ips 121/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court rejected the appeal filed by the defendant against the second-instance judgment. The core issue was that the first-instance court failed to declare the plaintiffs' claims as joint, rendering them several instead. Consequently, each plaintiff could only claim half the total amount, which fell below the statutory threshold for allowing an appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 2. odstavek; Obligacijski zakonik (OZ) 406. člen: An appeal is inadmissible in property disputes if the value of the claim against a single debtor does not exceed the statutory limit, particularly when the claim is several rather than joint.

Parole chiave

Generato dall'IA
several claim joint liability appeal threshold property dispute ZPP 367 OZ 406 inadmissible appeal spese di sostentamento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev. Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 5.878,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da obljuba tožnikoma, da bosta za opravljene storitve plačana in omenjena v oporoki, sama po sebi ne pomeni pravnega temelja za neupravičeno obogatitev.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrek pravnomočne sodbe določa, da je toženka dolžna plačati tožnikoma 5.878,55 EUR. V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev (406. člen Obligacijskega zakonika). Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, kar ne dosega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (377. člen ZPP).

7. Ker odgovor na revizijo glede na njegovo vsebino ni bil potreben, je revizijsko sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP).