Appeal granted; contract termination via business cessation statement requires clear communication of service discontinuance.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pisna izjava tožene stranke, da je prenehala s samostojno dejavnostjo v salonu in da tožečo stranko zato prosi, da izstavlja račune lastniku lokala, predstavlja jasno in nedvoumno sporočilo tožeči stranki, da njenih storitev ne potrebuje več.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano sodbo je sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 28.12.2006, opr. št. Ig 2006/411 obdržalo v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka za glavnico 818.161,59 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve izvršilnega predloga na sodišče do plačila. Vtoževana terjatev se nanaša na plačilo računov za opravljene storitve: naročnina in opravljeni telefonski promet za toženo stranko za čas od aprila 2005 do junij 2005.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki tudi v pritožbenem postopku vztraja , da se je dne 14.4.2005 osebno zglasila v sprejemni pisarni tožeče stranke in oddala tožeči stranki pismo, s katerim je naročniško razmerje odpovedala. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1., 2. in 3. točki 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku uprla z navedbo, da pogodbe s tožečo stranko nikoli ni sklenila in da je pogodbo brez njene vednosti v njenem imenu podpisal njen bivši mož, za kar je predlagala tudi ustrezne dokaze. Priznala pa je, da je do odpovedi pogodbe dejansko bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, uporabljala njene storitve, zato se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka pogodbeno razmerje odpovedala. Stališče sodišča prve stopnje je, da pisna izjava tožene stranke, da je 31.3.2005 prenehala s samostojno dejavnostjo v salonu in da tožečo stranko zato prosi, da izstavlja račune lastniku lokala, ne predstavlja jasnega in nedvoumnega sporočila tožeči stranki, da njenih storitev ne potrebuje več. Stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Sporočilo, da toženka dejavnosti v lokalu, ki ga je imela v najemu, ne opravlja več, po logiki vsebuje tudi odpoved pogodbenega razmerja. Ker pa zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da izjava tožene stranke, ki jo je posredovala tožeči, ne predstavlja odpovedi pogodbe, vprašanja, ki so bistvena za odločitev o višini tožbenega zahtevka, sploh še niso bila predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje, je potrebno pritožbi ugoditi in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

V tej zadevi so zaradi napačne uporabe materialnega prava ostala nerazčiščena številna vprašanja, na katere je sodišče že opozorilo v tej obrazložitvi, zato je brez dvoma bolj ekonomično, da postopek dopolni sodišče prve stopnje. Poleg tega vprašanje, ali se računi nanašajo tudi na čas pred odpovedjo pogodbe in v kakšnem obsegu, kot tudi vprašanje, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom, sploh še nista bila predmet obravnave. Da pritožbeno sodišče ne bi kršilo pravila dvostopenjskega sojenja, se je odločilo, da sodbo razveljavi na podlagi pooblastila iz 355. člena ZPP. Napotki za nadaljnje delo pa so že razvidni iz razlogov tega sklepa.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.