Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I R 69/99 ECLI:SI:VSRS:1999:I.R.69.99 Generato dall'IA

Appeal dismissed; lawyer's past court contact does not prove bias or justify transferring jurisdiction.

Numero d'incarto Sklep I R 69/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's request to transfer the case to a different court due to alleged bias. The appellant argued that their lawyer's prior employment as a clerk at the lower court and current relationships with judges compromised impartiality and delayed proceedings. The court held that such professional interactions are inherent to the legal profession and do not constitute valid grounds for transferring jurisdiction under the Code of Civil Procedure.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku, 67. člen: A party's claim that a court lacks impartiality due to a lawyer's past employment or current contacts with judges is inadmissible unless specifically substantiated and verifiable; routine professional interactions do not justify transferring jurisdiction.

Parole chiave

Generato dall'IA
judicial impartiality lawyer bias court jurisdiction code of civil procedure transfer of case professional contact substantiated claim declinatoria di competenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlogu dolžnice, da se v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. I 1/93 za odločanje o pritožbi določi drugo stvarno pristojno sodišče, se ne ugodi.

[JEDRO]

Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Sežani je s sklepom opr. št. I 1/93 z dne 14.10.1998 zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi. V pritožbi zoper ta sklep, ki ga je napačno naslovila kot ugovor, je dolžnica predlagala, da o njej odloči Višje sodišče v Ljubljani.

Dolžnica je svoj predlog z vlogo z dne 19.10.1999 obrazložila z navedbo, da "že časovni zamik kaže na dvom o strokovnosti" in se pri tem sklicevala na ustavno pravico do odločitve v razumnem roku.

Navedla je še, da jo je zastopal odvetnik X. X., ki ima na Višjem sodišču v Kopru dobre zveze in bi lahko vplival na sodnike.

Predlog ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dolžnica se sklicuje na to določbo. Vendar v obravnavani zadevi razlogi za delegacijo pristojnosti niso izkazani. Dolžničin predlog, podan v njeni pritožbi z dne 24.10.1998 (napačno datirani 24.11.1998), ni bil dovolj določen, tako da je pritožbeno sodišče utemeljeno zahtevalo od prvostopnega sodišča, da razjasni, ali zahteva izločitev sodnikov ali delegacijo pristojnosti. Zato pritožbenemu sodišču ni mogoče utemeljeno očitati zavlačevanja postopka.

Prav tako ni utemeljen dvom, ki ga izraža dolžnica glede nepristranosti sodišča. Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov. Tak očitek bi bil upošteven, če bi bil konkretiziran in bi ga bilo zato mogoče preveriti. V obravnavanem primeru, ko je bil odvetnik X. prej pooblaščenec dolžnice, pa sploh ni razumljivo, zakaj naj bi deloval proti njenim interesom.

Glede na navedeno dolžnica ne zatrjuje okoliščin, zaradi katerih bi drugo sodišče laže opravilo postopek. Razlogi, ki jih navaja, niso tehtni razlogi v smislu določila 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije njenemu predlogu ni ugodilo.