Administrative court dismisses appeal due to violation of hearing rights by failing to serve the protest. The court orders a retrial. The court found a procedural violation. The court ruled in favor of the plaintiff. The court ordered a new hearing. The court found the protest was not served. The court held the defendant violated procedural rules. The court annulled the decision and ordered a retrial.

Tožbi se ugodi, odločba in sklep Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. ... z dne ... se odpravita ter zadeva vrne toženi stranki Ministrstvu za okolje in prostor v nov postopek.

[JEDRO]

Tožena stranka je v pritožbenem postopku kršila načelo zaslišanja stranke, ko je odločila o pritožbi DPRS, pa je ni poslala v odgovor tožeči stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na pritožbo Državnega pravobranilstva RS, A (v nadaljevanju: DPRS) odločbo Upravne enote A, Izpostava B, št. ... z dne ... odpravila in s sklepom predlog tožnice za ugotovitev ničnosti poročila OLO A, št. ..... z dne 12. 2. 1946, zavrgla. Prvostopni organ je s citirano odločbo - poročilo OLO A, odsek za upravo narodne imovine št. .... razglasil za nično. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je prvostopna odločba, ki je ugodila predlogu z utemeljitvijo, da je OLO A dejansko odločil v upravnem postopku o kazenski zadevi iz sodne pristojnosti, nezakonita.

Na podlagi 28. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvršitvi konfiskacije so bili ljudski odbori pristojni, da posredujejo popise imovin pristojnim sodiščem. Na podlagi teh določb so bili ljudski odbori pristojni za posredovanje popisa imovine pristojnim sodiščem, vseh oseb, ki so zapustile državo ali pa so bile ubite oziroma likvidirane. OLO A je z dopisom na podlagi 28. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvršitvi konfiskacije posredoval Okrajnemu sodišču A popis imovine C.C.. Pri tem je navedel, da je bilo tej osebi sojeno v kočevskem procesu leta 1943 in da je bila obsojena na prisilno delo, kasneje pa likvidirana nekje pri D.

Upravni organ je navedel zgolj dejstva, na podlagi katerih je bil dolžan pristojnemu sodišču posredovati popis imovine C.C.. V tem smislu je navedeni organ bil pristojen za postopanje v omenjenem smislu in pristojnemu sodišču posredovati popis imovine te osebe. Zato ne gre za upravno odločbo. Prvostopni organ je zmotno štel, da gre za odločbo, ki jo je izdal upravni organ v kazenski zadevi iz sodne pristojnosti, zaradi česar jo je izrekel za nično. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-249/86 z dne 12. 3. 1998 pojasnilo, da določbe 28. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije niso bile v skladu s splošnimi pravnimi načeli, kolikor so omogočile, da so bile na tej podlagi brez pravnomočne kazenske sodbe posamezne osebe proglašene za vojne zločince ali narodne sovražnike.

Dovolilo je možnost obnove vseh takšnih postopkov na podlagi 416. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Tako bi lahko tudi predlagateljica predlagala obnovo kazenskega postopka, če bi menila, da je omenjeni dopis kazenska sodba, s katero je bil njen sorodnik obsojen na podlagi tega dopisa in s tem proglašen za vojnega zločinca ali narodnega sovražnika, brez pravnomočne kazenske sodbe, pri pristojnem sodišču.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji ni bila pritožba DPRS nikoli vročena, tako da na navedbe DPRS-ja sploh ni mogla odgovoriti. Da je bila pritožba vložena, je izvedela šele posredno iz upravnega akta druge stopnje. Ker na pritožbo ni mogla odgovoriti, to pomeni kršitev 241. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke 3. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS), s tem pa je usoda izpodbijane odločbe in sklepa več kot jasna. Tožena stranka tudi napačno razume pojem upravne odločbe. Priglasitev OLO A št. ... z dne1... je nedvomno v formalnem pogledu upravna odločba in tudi v materialnem pogledu (tako Ustavno sodišče RS v zadevi U-I-249/96). Odločba, ki pa je izdana na področju sodne pristojnosti, je v RS nična. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Stranka z interesom v tem postopku DPRS v odgovoru na tožbo navaja, da ji je bila odločba organa prve stopnje vročena kot stranki z interesom zaradi varovanja javne koristi. Ocenila je, da so bile v postopku podane kršitve iz vseh pritožbenih razlogov. DPRS namreč ZUP (45. člen) daje status stranke v zastopanju javne koristi. Izpodbijana odločba je vsebinsko pravilna, zato predlaga zavrnitev tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, ki je na pritožbo DPRS za tožečo stranko ugodno odločbo odpravila in njen predlog za ugotovitev ničnosti poročila OLO A za upravo narodne imovine št. ... z dne 12. 2. 1946 zavrgla. Tožeča stranka s tožbo ugovarja bistveni kršitvi določb postopka, ker ji pritožba DPRS ni bila vročena, in uveljavlja napačno uporabo materialnega prava.

Tožeča stranka po mnenju sodišča utemeljeno ugovarja bistveni kršitvi določb upravnega postopka. Po določbi 2. točke 1. odstavka 25. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) se sme upravni akt izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). Dolžnost organa prve stopnje, v zvezi s pritožbo, ki je ni zavrgel, je določena v 1. odstavku 241. člena ZUP. Organ je dolžan poslati pritožbo v odgovor strankam z nasprotnimi interesi, preden jo pošlje pritožbenemu organu v reševanje. Identična je določba 4. odstavka 246. člena ZUP, ki isto dolžnost nalaga organu druge stopnje, če tega ni storil organ prve stopnje. V obravnavani zadevi pa, kot izhaja iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, te dolžnosti organa nista upoštevala. Navedena opustitev pomeni kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), po katerem je treba, preden se izda odločbo, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti, da se o ugovorih, na katerih temelji pritožba DPRS, izjavi, saj ji ta ni bila vročena v odgovor. Po presoji sodišča je tožena stranka z navedeno opustitvijo bistveno kršila določbe postopka, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. V ponovnem postopku reševanja pritožbe naj tožena stranka pred izdajo odločbe vroči tožeči stranki pritožbo DPRS, ki je v obravnavanem primeru glede na predmet spora stranka z nasprotnim interesom, ji določi rok za odgovor in šele po prejemu odgovora oziroma preteku tega roka o zadevi ponovno odloči.

Sodišče je odločbo tožene stranke odpravilo iz procesnih razlogov, zato se v tem upravnem sporu ne spušča v pravilnost materialno pravnih razlogov tožene stranke, ki so s tožbo ugovarjani, ker je to v tej procesni situaciji nepotrebno in preuranjeno.

Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke 1. odstavka ter 2. in 3. odstavka 60. člena ZUS.