Appeal dismissed; claim barred by lis pendens; interim relief requires proven likelihood in first instance.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the plaintiff's request for interim relief. The plaintiff argued that a new employment dispute regarding seafarers' contracts warranted immediate protection, but the court found the claim barred because an identical dispute regarding the same parties and subject matter was already pending since 2001. The court ruled that the principle of lis pendens precludes duplicate proceedings, and consequently, the likelihood of the claim—a prerequisite for interim measures under the Code of Civil Procedure—was not established in the new filing.
Regesto Legislator
Generato dall'IA274. člen ZPP; 1. odst. 272. člen ZIZ: In cases of lis pendence, the likelihood of the claim as a condition for granting interim relief is not considered proven, as all procedural rights must be exercised in the first proceeding.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V primeru nedopustnosti tožbe zaradi litispendence verjetnost terjatve kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazana. Tožnik vse svoje procesne pravice, vključno z uveljavljanjem izdaje začasnih odredb, lahko uveljavlja le v prvem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče zadržalo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženi stranki in sta toženi stranki dolžni tožnika od 1.2.2003 dalje ponovno prijaviti v socialno zavarovanje. Zavrnitev takšne začasne odredbe je sodišče prve stopnje v prvi vrsti zavrnilo z utemeljitvijo, da tožnikova terjatev v zvezi z domnevno nezakonitostjo prenehanja delovnega razmerja tožnika in njegovimi pravicami iz delovnega razmerja pri toženih strankah ni verjetno izkazana.
Zoper gornji sklep se pritožuje tožnik, formalno iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni v smeri ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem opozarja na specifičnosti delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi pomorščakov, zaradi katerih je bil tožnik v delovnem razmerju vse do enostranske odjave iz zavarovanja.
Pritožba ni utemeljena.
V prvi vrsti pritožbeno sodišče ugotavlja, da poteka med istimi strankami že od leta 2001 dalje pred sodiščem delovni spor o obstoju delovnega razmerja tožnika pri toženih strankah in pravicah iz delovnega razmerja vse do predvidene invalidske upokojitve tožnika. V tej zadevi je bila pred sodiščem prve stopnje že izdana sodna odločba (priloga B 3 spisa), s tem da se zadeva nahaja v pritožbenem postopku. Kar se tiče obstoja oz. prenehanja delovnega razmerja in posledičnih pravic tožnika gre v pretežni meri med obema sporoma prav gotovo za identiteto zahtevkov in s tem za vprašanje litispendence, tako da je iz tega vidika dopustnost tožnikove tožbe v sedaj obravnavani zadevi po tožbi z dne 10.4.2003 najmanj vprašljiva (274. člen ZPP). Tudi v primeru nedopustnosti tožbe zaradi litispendence pa se šteje, da v kasneje sproženi zadevi verjetnost obstoja terjatve, kot pogoja za izdajo začasne odredbe v smislu 1. odst. 272. člena ZIZ, ni izkazana. Smisel prepovedi litispendence je ravno v tem, da tožnik vse svoje procesne pravice, vključno z uveljavljanjem izdaje začasni odredb, uveljavlja v prvem postopku glede postavljenih zahtevkov, ni pa dovoljeno glede identičnega predmeta spora postopkov pred sodiščem podvajati in kopičiti.
Tudi iz navedenih razlogov je bil tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe v tej zadevi z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnjen, tako da tožnik s svojo pritožbo ni mogel uspeti.