Appeal dismissed; enforcement against new partners of dissolved company continues under prior law.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ko je bil sklep sodišča o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenike iz registra izbrane družbe kot dolžnika sprejet še pred odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, imajo družbeniki kot novi dolžniki možnost uveljavljati morebitni ugovor, da se jih obravnava kot družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ta izvršilni postopek, ki je bil prekinjen z dnem 5.10.2000 zaradi prenehanja dolžnika, nadaljuje z dolžnikovima pravnima naslednikoma V.A. in M.K. (1. točka izreka), medtem ko je pod 2. točko izreka odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika.

Zoper 1. točko izreka sklepa sta se v roku pritožila pravna naslednika dolžnika, torej sedanja dolžnika, ki predlagata, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Navajata, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ker ta zakon določa le domnevo, da so delničarji oziroma družbeniki izbrisane družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Takšna domneva pa ne dopušča spremembe izvršilnega naslova in nadaljevanja zoper pravne naslednike, temveč bi upnik moral vložiti nov predlog za izvršbo zoper pravne naslednike, v kolikor smatra, da sta pravna naslednika tudi odgovorna za dolgove izbrisane družbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodna praksa se je doslej že večkrat nedvoumno opredelila, da se v primeru izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra na podlagi ZFPPod v teku izvršilnega postopka, v katerem je ta družba nastopala kot dolžnik, postopek nadaljuje zoper družbenike družbe, za katere se domneva, da so skladno četrtemu odstavku 27. člena ZFPPod podali izjavo o prevzemu obveznosti in dolgov družbe. Družbenike izbrisane družbe se torej tretira kot njene pravne naslednike. Zoper pravne naslednike dolžnika pa ni potrebno vložiti novega predloga za izvršbo, kot zmotno meni pritožba, ampak se zoper njih nadaljuje postopek, ki je bil ob prenehanju prvotnega dolžnika prekinjen, kot je pravilno in skladno prvemu odstavku 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z izpodbijanim sklepom odločilo sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je ob izdaji zpodbijanega sklepa upoštevalo takrat veljavne določbe ZFPPod in ni moglo svoje odločitve opreti na odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00-77, z dne 9.10.2002, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 93/2002, dne 4.11.2002, ker je bila ta sprejeta pozneje. Iz istega razloga je razumljivo, da tudi pravna naslednika, sedaj dolžnika, nista mogla podati morebitnih ugovorov v zvezi s predlogom upnika, da se prekinjena izvršba nadaljuje zoper njiju kot nova dolžnika, ki bi jih lahko podala v odnosu na zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča. Vendar zaradi tega nista izgubila svojih pravic, saj lahko z ugovorom po izteku roka uveljavljata morebitno dejstvo, da ju je potrebno upoštevati kot družbenika iz registra izbrisane družbe, ki nista odgovorna za obveznosti družbe.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).