Debtor must prove non-shareholder status with full documents, not just register data, to stop enforcement.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Da dolžnik dokaže, da ni družbenik družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, čeprav tak njegov status izhaja iz sodnega registra, mora predložiti ustrezno popolno listino.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se že dovoljena izvršba nadaljuje zoper dolžničinega družbenika.

Zoper tak sklep se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi s stroškovno posledico. Trdi in prilaga ter predlaga dokaze, da pritožnik že od dne 12.10.1997 ni več družbenik prvotnega dolžnika in da od tega dne dalje s podjetjem ni imel več stikov. Prenehanje statusa družbenika sicer res ni bilo vpisano v sodni register, vendar pritožnik ni imel možnosti, da bi sam predlagal izbris. Sklepa skupščine, na podlagi katerih je sedanji dolžnik prenehal biti družbenik prvotnega dolžnika, sta konstitutivne narave. Poudarja tudi, da mu ni bil vročen niti sklep o izvršbi, niti listina, iz katere izvira terjatev, zato je bil prikrajšan za možnost ugovora.

Pritožba ni utemeljena.

Prav ima pritožba, ko trdi, da so sklepi gospodarskih družb, ki se nanašajo na prenehanje statusa družbenika konstitutivne narave in načelo zaupanja v sodni register (8. čl. Zakona o sodnem registru) ne pretehta take narave sklepov. Vendar pa je pri tem bistveno, da je sklep gospodarske družbe, ki nastopa kot profesionalec na trgu, take vsebine in oblike, kot zahteva zakon, da mu lahko pripišemo posledice, ki se raztezajo ne samo na družbenike same, pač pa tudi na tretje osebe. Skrbnost, ki se jo zahteva od zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, ko le-ti družbo zastopajo, je strožja, kot skrbnost, ki se zahteva od povprečnega človeka. Govorimo o skrbnosti dobrega gospodarja. Zato sklicevanje pritožbe na neustrezno izobrazbo in pomanjkanje pravnega znanja dolžnika ob sestavi sklepa, na katerem temelji pritožba, ni utemeljeno. Iz zapisnika skupščine prvotne dolžnice z dne 12.10.1997 namreč ne izhaja, da bi bil sprejet sklep, s katerim bi B... V... prenehal biti družbenik v družbi, ki je sicer prenehala opravljati dejavnost in zato med trajne presežne delavce uvrstila vse zaposlene, tudi sedanjega dolžnika - do tedaj direktorja družbe. Predlagani dokaz je neustrezna listina, ki dejstev, kot jih navaja pritožba, ne dokazuje. Na neutemeljenost pritožbe pa kaže še uradni zaznamek - potrdilo na list. št. 11, v katerem je B... V... dne 15.12.1997 kot direktor prvotne dolžnice prevzel nekaj predmetov, last družbe. Načela zaupanja v podatke sodnega registra pa ne more izpodbiti neustrezna listina, iz katere sploh ne izhaja, da bi se spremenil status družbenikov. Posledice nestrokovnega poslovanja bodo nosili družbeniki med seboj, tretjih oseb, v konkretnem primeru upnice, pa posledice neobstoječega sklepa o prenehanju statusa družbenika ne smejo zadeti.

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na nemožnost vložiti ugovor zaradi nevročitve sklepa o izvršbi z verodostojno listino. V konkretnem primeru gre za pravno nasledstvo po sili zakona (4. odst. 27. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij ter 1., 2. in 3. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah), tako v materialnopravnem, kot v procesnem smislu, kar pomeni, da pravni naslednik stranke stopi tudi v procesnem smislu v položaj svojega pravnega prednika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi že pravnomočen in se je izvršba že celo opravljala ter bila delno že uspešna (3. odst. 187. čl. Zakona o pravdnem postopku - nadalje ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - nadalje ZIZ).

Ker pritožba ni utemeljena, niti pritožbeno sodišče ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).