Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1377/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1377.2000 Generato dall'IA

Court dismisses tax waiver request because co-ownership of real estate disqualifies applicant despite low income.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1377/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court rejected the appeal against the first-instance court's refusal to waive court fees for the defendant. While the defendant argued severe financial hardship, including low income and physical disabilities, the court emphasized that co-ownership of real property is a statutory bar to fee waiver under the Code of Civil Procedure. Consequently, the court upheld the original decision, ruling that the defendant failed to meet the specific eligibility criteria for fee exemption.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. odst. 168. čl. ZPP; 1. odst. 337. čl. ZPP; When an applicant is a co-owner of real property, they are ineligible for court fee waiver regardless of their personal income level or financial difficulties.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fee waiver co-ownership disqualification Code of Civil Procedure financial hardship real property ownership capacità di obbligarsi in via cambiaria ristrettezza finanziaria opposizione al precetto esecutivo

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je poleg višine osebnega dohodka treba upoštevati tudi dejstvo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Tožencu je naložilo, da sodno takso poravna v treh obrokih. Proti sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Formalno ne zatrjuje obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da toženec živi v zelo zaostrenih socialnih razmerah. Razen mesečnega osebnega dohodka nima drugega omembe vrednega premoženja. Na vrtu pridela le nekaj povrtnine, letos pa bo pridelek zaradi suše izjemno slab.

O privarčevanem denarju ne moremo govoriti, je pa toženec zadolžen za 5.000,00 DEM. Če bi plačal sodno takso v treh obrokih, bi mu mesečno ostalo za preživetje cca. 25.000,00 SIT. Ima več telesnih okvar, zlasti ima poškodovano hrbtenico in ni sposoben fizično delati. V naslednjih dveh mesecih bo toženec upokojen. Tožeča stranka, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, ima dohodke v mesečnem znesku okoli 130.000,00 SIT, toženec pa živi s cca. 32.600,00 SIT mesečno in v nasprotju s tožnico hodi v službo. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pogoji, ki jih predvideva 3. odst. 168. čl. ZPP za oprostitev toženca plačila sodnih taks, niso izpolnjeni. Kljub okoliščini, da mu po izpolnitvi preživninske obveznosti ostane le dohodek v znesku 32.600,00 SIT pa ni mogoče spregledati dejstva, da je lastnik oz. solastnik nepremičnega premoženja. Toženec v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni zatrjeval dejstva, da ima dolg v znesku 5.000,00 DEM. Glede na določbo 1. odst. 337. čl. ZPP te pritožbene trditve sodišče ne more upoštevati, saj opustitve navedbe pritožnik ni utemeljil z razlogi.

Neupoštevna je tudi primerjava, ki jo v pritožbi ponuja toženec z dohodki tožnice, ki je bila plačila takse oproščena. Toženec navaja, da naj bi tožnica prejemala mesečni dohodek v znesku 130.000,00 SIT, čeprav ve, da so v tem znesku obseženi dohodki obeh otrok, medtem ko znaša tožničina preživnina le 32.644,00 SIT. S tem zneskom pa mora tožnica še soprispevati k preživljanju obeh otrok. Po navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 3. odst. 168. čl. ZPP in predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi določbe 2. točke 365. čl. ZPP, pritožbo zavrnilo, ker je neutemeljena in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.