Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 723/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.723.99 Generato dall'IA

Appeal against a settlement agreement concluded in an unlawful procedure is dismissed; only a lawsuit can challenge it.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 723/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against a settlement agreement concluded in an unlawful procedure regarding the dissolution of co-ownership. The appellant argued that the lower court incorrectly rejected their objection as a legal remedy, claiming it should be treated as a lawsuit. The court ruled that settlements in unlawful procedures cannot be challenged via ordinary or extraordinary legal remedies and must be contested solely through a lawsuit.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o nepravdnem postopku 37. člen; Zakon o pravdnem postopku 392. člen, 393. člen: Settlements concluded in unlawful procedures cannot be challenged via ordinary or extraordinary legal remedies and must be contested solely through a lawsuit.

Parole chiave

Generato dall'IA
unlawful procedure settlement dissolution of co-ownership legal remedy limitation settlement challenge lawsuit requirement violazione dei diritti di parte statuto in diritto internazionale privato azione di contestazione della graduatoria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
37. člen Zakona o nepravdnem postopku
čl. 392 Zakona o pravdnem postopku
čl. 393 Zakona o pravdnem postopku
2. tč. 380. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku, z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče izpodbijati. Izpodbija se lahko le s tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je s sklepom zavrglo pritožnikov ugovor proti sodni poravnavi z dne 7.10.1998, sklenjeni v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine (N 80/92). Tako je odločilo, ker proti sklenjeni sodni poravnavi ni rednega in izrednega pravnega sredstva in jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Proti sklepu se pritožuje prvi nasprotni udeleženec. Navaja, da je njegov ugovor sodišče nezakonito zavrnilo; da se sodišče nevmestno sklicuje na 37. čl. ZNP; da je sodna poravnava nezakonita; da je ugovor univerzalno pravno sredstvo in se v tem primeru hkrati šteje, kot da je vložena tožba.

Predlaga, da "Višje sodišče v Ljubljani sklep N 80/92-61 z dne 08.03.1999 Okrajne sodnice A. zavrne, stroške postopka pa naloži predlagateljici". Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno grajo uporabe 37. čl. ZNP v izpodbijanem sklepu je potrebno zavrniti. Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ureja XIII. poglavje Zakona o nepravdnem postopku. Ta zakon pa v 37. čl. napotuje na smiselno uporabo določbo Zakona o pravdnem postopku, kadar neko vprašanje v tem ali kakšnem drugem zakonu ni urejeno. V določbah ZNP ni določeno, da je proti sodni poravnavi dovoljeno vlagati pravna sredstva, zato je odgovor na to vprašanje potrebno poiskati v določbah ZPP/77, ki je veljal v času sklenitve sodne poravnave.

Sodna poravnava ima učinek pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, ki je po veljavni sodni praksi (sedaj uzakonjeni v ZPP/99 - čl. 392, čl. 393), ni mogoče izpodbijati z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, marveč le s tožbo. Odločitev prvega sodišča, ki je pritožnikov ugovor kot pravno sredstvo proti sodni poravnavi zavrglo, je tedaj pravilna. V nadaljevanju postopka pa bo seveda sodišče glede na vsebino pritožnikovega "ugovora" le-tega moralo obravnavati kot (nepopolno) tožbo, o kateri bo moralo odločati pravdno sodišče. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. tč. 380.

čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP.