Appeal allowed; court reversed first instance order requiring defendant to pay costs due to proven out-of-court settlement.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appeal court reversed the first instance decision ordering the plaintiff to pay the defendant's legal costs. The plaintiff had withdrawn the lawsuit under the condition that the defendant would not claim costs, and an out-of-court agreement was later confirmed where both parties agreed to bear their own expenses. The court held that this valid settlement overrode the statutory default rule, making the first instance order legally incorrect.
Regesto Legislator
Generato dall'IA1. odstavka 154. člena ZPP/77; 1. odstavka 158. člena ZPP/77; 1. odstavka 164. člena ZPP/77; 3. točka 380. člena ZPP/77: Where parties reach an out-of-court agreement to bear their own legal costs, the court must set aside an order requiring one party to pay the other's costs.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrne.
[JEDRO]
Ker se je izkazalo, da sta se pravdni stranki izvensodno dogovorili tudi glede povrnitve pravdnih stroškov, tožniku te obveznosti ni mogoče naložiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov ter sklenilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni 86.645,00 SIT pravdnih stroškov. Tožnik se je proti navedenemu sklepu pravočasno pritožil. Navaja, da je umaknil tožbo v tej zadevi pod pogojem, da tožena stranka ne bo zahtevala poravnave pravdnih stroškov, niti poravnave obresti za kredit, ki ga je najel za odhod na delo v tujino leta 1994. Na sestanku je takratni minister za obrambo odločil, da pravdne stroške Republike Slovenije prevzame MORS, sam pa je pristal na poravnavo svojih pravdnih stroškov.
Ker je minister postopal v skladu s svojimi pristojnostmi, tožnik meni, da Državno pravobranilstvo v nasprotju z odločitvami ministra v imenu MORS-a ne more zahtevati poravnave teh stroškov od tožnika. Zato prosi, da sodišče zavrne sklep, po katerem je dolžan poravnati pravdne stroške. V vlogi z dne 19.4.1999, naslovljeni kot odgovor na pritožbo (določbe o odgovoru na pritožbo se po 381. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, v postopku reševanja pritožbe zoper sklep ne uporabljajo), tožena stranka navaja, da je preverila navedbe o obstoju dogovora o pravdnih stroških in ugotovila, da se je tožnik resnično ustno dogovoril z zastopniki tožene stranke, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.
Glede na to se tožena stranka strinja, da se sklep o stroških razveljavi in da vsaka stranka nosi svoje stroške v pravdi. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločitev v izpodbijanem sklepu o povrnitvi pravdnih stroškov sicer pravilno oprlo na določbi 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 158. člena ZPP/77. O povrnitvi stroškov tožene stranke je moralo odločiti glede na določbo 1. odstavka 164. člena ZPP/77, ko je ugotovilo, da je bila zahteva vložena pravočasno. Tožnik namreč v vlogi, s katero je umaknil tožbo z odpovedjo zahtevku, ni obvestil sodišča, da je med strankama prišlo do dogovora v zvezi s povrnitvijo pravdnih stroškov.
Ker pa se je izkazalo, da sta se pravdni stranki izvensodno dogovorili tudi glede povrnitve pravdnih stroškov, in sicer, da vsaka stranka trpi svoje stroške v pravdi, kar izrecno priznava tožena stranka v vlogi z dne 19.4.1999, je situacija glede obveznosti povrnitve pravdnih stroškov drugačna in zaradi tega dogovora tožniku ni mogoče naložiti povrnitve pravdnih stroškov. Neutemeljen predlog tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov je zato treba zavrniti in v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremeniti (3. točka 380. člena ZPP/77).