Court dismisses debtor's objection to alimony enforcement and confirms statutory interest entitlement.

Ugovor se z a v r n e kot neutemeljen in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če dogovor o preživnini ne vsebuje izrecne določbe o obveznosti plačila zamudnih obresti, vsebuje pa datum zapadlosti preživninskih obrokov, se šteje, da so dogovorjene tudi zamudne obresti. Dogovor po čl. 130 ZZZDR v celoti nadomešča pravnomočno sodbo, zato ne bi bilo smotrno, da bi se obresti morale iztoževati posebej.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče dovolilo izvršbo za izterjavo zaostale preživnine v znesku 478.000,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje.

Proti takšnemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki pa ga je prvostopno sodišče kot neutemeljenega odstopilo pritožbenemu sodišču v skladu s čl. 54/II ZIZ. V ugovoru dolžnik navaja, da izvršba ni dopustna, ker še ni izpolnjen pogoj iz dogovora o preživnini, da je obveznost odložena na čas, ko bo dolžnik prejel odškodnino. Nadalje govori o tem, da je sam ponudil visoko preživnino 36.000,00 SIT za predšolsko deklico, ker pač pričakuje izplačilo odškodnine. Mati se je izrecno strinjala z odlogom plačila. Predlaga zaslišanje strank, poizvedbe pri centru za socialno delo in poizvedbe pri sodišču, v kakšni fazi je pravdna zadeva P 525/97. Odškodninska pravda teče že 10 let, v zaporu pa nima dokumentacije. Še vedno niso urejeni stiki z otrokom. Ravno zaradi oviranja stikov je prihajalo do konfliktov z materjo, zaradi česar je sedaj v zaporu. Tudi materina družina brani stike in zato je prišlo do izvršbe kljub drugačnemu dogovoru.

Predlaga razveljavitev sklepa.

Ugovor ni utemeljen.

Ni utemeljena ugovorna trditev, da še ni izpolnjen pogoj za izvršbo iz dogovora o preživnini. V spisu se nahaja dogovor o preživnini pod A2 in v tem dogovoru ni nikakršnega pogoja o tem, da je izvršba dopustna šele takrat, ko bo dolžnik prejel odškodnino. Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna samo pismene izvršilne naslove (čl. 17 ZIZ), zato v izvršilnem postopku ni mogoče izvajati dokazov o tem, da naj bi obstajal tudi ustno dogovorjen izvršilni naslov, oziroma ustno dogovorjen pogoj za izvršbo. Če je ustni dogovor o odlogu izvršbe res obstajal, bi ga lahko upnik upošteval in izvršbe ne bi predlagal.

Izvršba je bila dovoljena v skladu z dogovorom št. z dne 16. 4. 1997, ki je po čl. 130 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) izvršilni naslov. V izvršilnem naslovu je bila dogovorjena preživnina v mesečnem znesku 36.000,00 SIT od 1. 3. 1997 dalje. V dogovoru je tudi izrecno naveden rok zapadlosti vsakega preživninskega obroka, to je do 20. dne v mesecu, kar pomeni, da je s tem dnem dolžnik prišel v zamudo po čl. 324 ZOR glede neplačanih obrokov. Upnik je v izvršilnem predlogu že upošteval že plačan znesek 70.000,00 SIT in je v znesku 478.000,00 SIT upošteval le neplačane obroke od 1. 3. 1997 dalje, odštel pa je plačan znesek 70.000,00 SIT.

V dogovoru o preživnini zakonske zamudne obresti niso izrecno dogovorjene, dogovorjena pa je zamuda dolžnika. Glede na to, da bo po čl. 130 ZZZDR dogovor o preživnini pri centru za socialno delo v celoti nadomeščal tožbo in sodbo, je upnik utemeljeno zahteval tudi zakonske zamudne obresti. Dogovor namreč v celoti mimo sodnega postopka ureja celotno vprašanje preživnine, zato bi bilo v nasprotju z interesom preživninskega upravičenca, da bi moral vložiti tožbo samo za zakonske zamudne obresti.

Pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobene okoliščine, ki bi preprečevala izvršbo.

Pritožbeno sodišče pa ni moglo upoštevati tistih navedb v ugovoru, ki se ne nanašajo na izvršbo glede preživninske terjatve in torej sodijo v druge postopke.