Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sodba I Kp 454/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.454.2000 Generato dall'IA

Appeal dismissed; first instance court correctly acquitted defendants due to unreliable victim testimony.

Numero d'incarto VSL sodba I Kp 454/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court rejected the assistant prosecutor's appeal against the first instance judgment acquitting two defendants of minor bodily injury. The lower court found the victim's testimony unreliable and logically inconsistent across all stages of the criminal proceedings, justifying its doubt about the defendants' involvement. Consequently, the court held that the first instance decision was factually sound and legally correct, warranting its confirmation.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. tč. 358. čl. ZKP; 133/I in 25. KZ: When a victim's testimony is found unreliable and inconsistent, the court is justified in acquitting defendants based on reasonable doubt, and such a decision stands against an appeal claiming false facts.

Parole chiave

Generato dall'IA
unreliable victim testimony reasonable doubt standard acquittal on appeal minor bodily injury procedural error claim ZKP criminal procedure logical inconsistency causalità della lesione alla spalla

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba pomočnika okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prvostopno sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo oškodovancu, da naj bi ga poškodovala prav oba obdolženca. Zato je bila pritožba okrožnega državnega tožilca zavrnjena kot neutemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v .. je z izpodbijano sodbo obdolžena F. in G. V. po 3. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I v zvezi s čl. 25 KZ, in sicer na škodo A.K. dne 8.5.1996. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka in o premoženjskopravnem zahtevku.

Proti navedeni sodbi se je pritožil pomočnik okrožnega državnega tožilca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se oba obdolženca spozna za kriva po obtožnem predlogu in da naj se jima izreče primerno kazen. Podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe okrožnega državnega tožilca kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri oceni izvedenih dokazov utemeljeno ostalo v dvomu, da naj bi ravno oba obdolženca poškodovala oškodovanca. Sodišče prve stopnje je ocenilo oškodovančeve izpovedbe v vseh fazah kazenskega postopka in je sprejemljivo obrazložilo, zakaj je oškodovanec neprepričljiv in zakaj so njegove izpovedbe nelogične (stran 4 sodbe). Prav zaradi takega zaključka glede neprepričljivosti oškodovančeve izpovedbe je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da na tako negotovo izpovedbo ni mogoče opreti sodbe.

Pritožbene navedbe, ki hočejo na eni strani oškodovanca prikazati kot človeka, ki je naiven in preprost, ki dogajanja nerodno opredeljuje in ki ima nasploh težave z opisovanjem dogodkov, na drugi strani pa oba obdolženca hočejo prikazati kot iznajdljiva, hkrati pa v zagovornih neskladna, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je, kot že navedeno, prepričljivo ocenilo oškodovančevo izpovedbo kot negotovo in je to primerno obrazložilo ter je zato, ker je ostalo v dvomu, oba obdolženca oprostilo obtožbe očitanega kaznivega dejanja.

Tudi izpovedba priče V.L., omenjena v pritožbi, "ki naj bi dogodek v nekem trenutku tudi opazoval", obema obdolžencema ne "jemlje prepričljivost", v obeh zagovorih pa tudi ni "opaznejših neskladij", kar neutemeljeno očita pritožnik.

Dejansko stanje je torej pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa ni kršilo določb kazenskega ali materialnega zakona, na kar je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti po prvem odst. 383. čl. ZKP. Zato je pritožbo pomočnika okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.