Enforcement objection by third party on third party's property treated as third party objection, not debtor's objection.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court partially allowed the creditor's appeal, setting aside the first-instance judgment regarding the debtor while returning the case for re-evaluation concerning the third party. The debtor had not objected to the enforcement order, making it final, whereas the third party, whose movable property was targeted, had lodged an objection. The court ruled that because the third party was not listed as the debtor in the enforcement request, their objection must be treated as a third-party objection rather than a debtor's objection.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): If a third party's movable property is subject to enforcement but they are not named as the debtor, their objection must be processed as a third-party objection under the relevant enforcement provisions, not as a debtor's objection.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Če je upnik predlagal izvršbo (tudi) na premičninah, ki so last tretje osebe, pa ta v predlogu za izvršbo ni navedena kot dolžnik, je treba njen ugovor proti sklepu o izvršbi obravnavati kot ugovor tretjega, ne pa kot ugovor dolžnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka. Hkrati je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.
Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava, in predlagal njegovo razveljavitev; v obrazložitvi je navedel, da zoper sklep o izvršbi dolžnik ugovora ni vložil, pač pa ga je vložil le solidarni porok, slednji pa je v zvezi s tem le zatrdil, da poroštvene izjave ni podal. Zato je sklep o izvršbi glede dolžnika že pravnomočen, solidarni porok pa ga je izpodbijal le v delu, s katerim je dovoljena izvršba z rubežem in cenitvijo premičnih stvari, last solidarnega poroka.
Pritožba je utemeljena.
Po oceni pritožbenega sodišča upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da dolžnik, ki je v tej vlogi naveden v predlogu za izvršbo in zoper katerega je bil tudi izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, le-temu niti ni ugovarjal, kar pomeni, da je zoper njega ta sklep z dne 5.7.1999 postal pravnomočen (v spisu se na l.št. 5 nahaja povratnica, iz katere je razvidno, da je dolžnik sklep prejel 13.7.1999). To pomeni, da je sodišče prve stopnje že zato napačno postopalo, ker je na podlagi ugovora (nazvanega kot : "pritožba") izdalo izpodbijani sklep, s katerim je glede dolžnika razveljavilo sklep o izvršbi z dne 5.7.1999.
Glede na to je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZIZ izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; pri slednjem bo treba upoštevati, da dolžnik proti sklepu o izvršbi ni ugovarjal, zaradi česar je glede njega ta postal pravnomočen. Kar se pa tiče I.S., ki je sklepu o izvršbi ugovarjal, je pomembno dejstvo, da imenovani kot dolžnik sploh ni naveden v predlogu za izvršbo (in torej tudi ne v sklepu o izvršbi), zato je vprašljivo, ali se sploh lahko pojavlja kot stranka v tem postopku (čeprav je podrejeno predlagana izvršba tudi na njegove premične stvari).
Pa četudi bi se lahko postavili na stališče, da je imenovani stranka v tem postopku, je treba upoštevati, da gre v obravnavanem primeru za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in od vseh listin, ki jih je predložil upnik, se le "poroštvena izjava" nanaša na I.S., pri tej listini pa verjetno ne gre za verodostojno listino na podlagi 23.čl. ZIZ. Zato bo v ponovljenem postopku I.S. z njegovim ugovorom verjetno treba obravnavati po določilih 64.čl. in nasl. ZIZ, ki urejajo postopanje sodišča v primeru ugovora tretjega.