Appeal partially allowed; first-instance court failed to modify order after defendant paid court fees post-notice.

1. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopni sklep v izpodbijanem delu (četrti odstavek izreka) glede odločitve o plačilu takse za sodbo 12.150,00 SIT in (šesti odstavek sklepa) glede prisilne izterjave zneska 13.500,00 SIT preko APPRS razveljavi; 2. v preostalem izpodbijanem delu (-prvi odstavek izreka, -četrti odstavek izreka glede odločitve o plačilu kazenske takse v znesku 6.075,00 SIT in -šesti odstavek izreka glede prisilne izterjave zneska 6.075,00 SIT preko APPRS) pa se pritožba kot neutmeljena zavrne in se v tem delu prvostopni sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker na podlagi dokaza, da je taksni zavezanec takso za sodbo plačal, prvostopno sodišče svojega sklepa ni ustrezno spremenilo, je to storilo pritožbeno sodišče, saj mora Agencija za plačilni promet v celoti ravnati po sklepu sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Ker tudi po dveh opominih tožeča stranka kot taksni zavezanec takse za sodbo ni plačala, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. V 1. odstavku izreka tega sklepa je ugotovilo, da znaša taksa za sodbo z opominsko takso vred 1.000 točk (kar je skupno 13.500,00 SIT), v četrtem odstavku izreka je tožeči stranki naložilo, da mora to takso in kazensko takso v znesku 6.075,00 SIT plačati in v šestem odstavku APPRS naročilo prisilno izterjavo takse za sodbo, opominske takse in kazenske takse v skupnem znesku 19.575,00 SIT.

Proti sklepu je tožeča stranka kot taksni zavezanec vložila pravočasno pritožbo in hkrati predložila dokaz, da je dan pred vložitvijo pritožbe plačala takso za sodbo in opomin v skupnem znesku 13.500,00 SIT.

Pritožba je delno utemeljena.

Po določilu prvega odstavka 30. člena Zakona o sodnih taksah (dalje ZST) sodišče v primeru, da je taksni zavezanec pravna oseba, ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in koliko kazenska taksa (ta pa znaša 50 % pribitka na dolžno takso) in sklep pošlje v izvršitev enoti APPRS, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca (peti odstavek 30. člena ZST).

Iz spisa je razvidno, da je prvi opomin za plačilo takse za sodbo tožeča stranka prejela dne 19. maja 1987, ko je prejela tudi prvostopno sodbo, drugega pa dne 19.8.1998. Takso za sodbo, ki jo je plačala dne 28.9.1998, je torej plačala po preteku 15-dnevnega roka od vročitve opomina (četrti odstavek 26. člena ZST). Zato je odločitev prvostopnega sodišča o plačilu in izterjavi kazenske takse pravilna in je pritožbeno sodišče v tem delu (2. odstavek tega sklepa) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odstavek 380. čl. ZPP).

S tem, ko je taksni zavezanec že po prejemu izpodbijanega sklepa plačal takso za sodbo, je nastopila situacija iz četrtega odstavka 30. člena ZST. Po tem določilu lahko prvostopno sodišče v primeru, če je taksni zavezanec pravna oseba, na podlagi pritožbe, kateri je priloženo potrdilo o plačilu takse, spremeni ali razveljavi svoj sklep o ugotovitvi in prisilni izterjavi takse. Ker na podlagi dokaza, da je taksni zavezanec takso za sodbo plačal, prvostopno sodišče svojega sklepa ni ustrezno spremenilo, je to storilo pritožbeno sodišče, saj mora na podlagi določila šestega odstavka istega člena Agencija za plačilni promet v celoti ravnati po sklepu sodišča. Za znesek plačane takse je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (1. odst. tega sklepa) tako v delu, v katerem je prvostopno sodišče naložilo plačilo te takse, kot v delu za prisilno izvršitev zneska, ki odpade na to takso (3. odst. 380. čl. ZPP).