Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sodba I Cpg 416/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.416.99 Generato dall'IA

Insurance subrogation claim dismissed; statute of limitations for third-party recovery follows primary claim's timeline.

Numero d'incarto VSL sodba I Cpg 416/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the insurance company's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected its claim for subrogation recovery. The insurer argued its claim was not time-barred under Article 380(6) of the Obligations Act, but the court found the claim expired because the three-year limitation period for the primary claim had already elapsed. The court ruled that the statute of limitations for a subrogation claim against a third party begins and ends simultaneously with the primary claimant's own limitation period, rendering the insurer's late filing invalid.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 380(6) of the Obligations Act; The statute of limitations for an insurer's subrogation claim against a third party commences and concludes at the same time as the statute of limitations for the insured's primary claim.

Parole chiave

Generato dall'IA
subrogation claim statute of limitations insurance recovery third party liability Obligations Act time bar appellate review credito in esecuzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 380(6) of the Obligations Act
Article 354(2) of the Civil Procedure Act
Article 368 of the Civil Procedure Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Supreme Court of the Republic of Slovenia, Review of Case Law and Literature, Obligations Law, General Part, page 41, examples 9 and 11
Dr. Boris Strohsack, Obligations Law III, page 129, first and second paragraph
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, na podlagi katerega bi morala plačati tožena stranka glavnico v višini 1,420.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in nadaljnjimi pravdnimi stroški. Tožeči stranki je naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 64.784,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki navaja, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni zastaran po določbi šestega odst. 380. čl.

ZOR.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavlja tožeča stranka (zavarovalnica) svojo terjatev (regresni zahtevek) proti toženi stranki (zavarovalnici), katere zavarovanec je soodgovoren za nastanek zavarovalnega primera. V takšnem primeru pa začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je (so)odgovoren za nastanek zavarovalnega primera od takrat, ko začne teči proti temu (povzročitelju oz. sopovzročitelju) zastaranje njegove terjatve in se tudi konča v enakem roku. Tako namreč izrecno določa šesti odst. 380. čl. ZOR, ki ga je prvostopno sodišče za ta konkretni primer tudi pravilno uporabilo. Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se tako določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa. To pa pomeni, da je terjatev tožeče stranke napram toženi stranki dejansko zastarala, saj je prišlo do škodnega dogodka dne 12.8.1993, tožbo pa je vložila tožeča stranka dne 7.7.1998, torej po preteku triletnega zastaralnega roka, ki velja za odškodninske terjatve. Navedeno pomeni, da ni bistveno, kdaj je tožeča stranka (zavarovalnica) oškodovancu odškodnino izplačala.

Zastaralni rok regresnega zahtevka zavarovalnice proti (so)povzročitelju škode iz premoženjskega zavarovanja začne teči istega dne kot za oškodovančev odškodninski zahtevek. Takšna so tudi vsa stališča dosedanje sodne prakse (glej: Pregled sodne prakse in literature Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Obligacijska razmerja, Splošni del, stran 41, primera 9 in 11; enako stališče tudi v knjigi avtorja dr. Borisa Strohsacka, Obligacijska razmerja III, stran 129, prvi in drugi odstavek).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, uporabilo pravilno materialnopravne določbe, ni pa podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354. čl. ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. čl. ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka ni posebej uveljavljala.