Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sodba I Kp 731/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.KP.731.99 Generato dall'IA

Appeal dismissed; prior convictions and threat severity preclude probation for attempted murder threat.

Numero d'incarto VSL sodba I Kp 731/99
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal against a conviction for threatening safety and upheld the original sentence of two months imprisonment. The defendant argued for probation based on his care for a child, but the court rejected this due to his history of two prior convictions and the severe nature of the threat made to a court clerk. Consequently, the court found no positive prognosis for probation and ordered the defendant to pay the appeal costs.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

člen 95/I ZKP; člen 98/I ZKP: Probation is not granted when the offender has a history of prior convictions and the nature of the threat indicates a lack of positive prognosis for reform.

Parole chiave

Generato dall'IA
probation denial threatening safety prior convictions positive prognosis appeal dismissal criminal sanctions court clerk safety motivi di sicurezza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Na podlagi člena 98/I ZKP v zvezi s členom 95/I ZKP je obdolženec dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati na 50.000,00 (petdesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

[JEDRO]

Glede na naravo grožnje, ki jo je izrekel obdolženec (ko je delavki sodišča grozil, da bo vse pobil), okoliščine, v katerih jih je izrekel, kot so razvidne že iz opisa kaznivega dejanja, in osebnost obdolženca, saj je bil po storitvi tega kaznivega dejanja že dvakrat pravnomočno obsojen (v letu 1998 zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/I KZ, v letu 1999 pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 265/I KZ, je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da pri obdolžencu ne gre za enkraten spodrsljaj in tako ni podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ ter mu izreklo kazen dva meseca zapora. Obdolžencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka in na 35.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Proti sodbi je obdolženec vložil pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal ugoditev pritožbi tako, da se mu izreče pogojna obsodba.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni sodišča druge stopnje je zaporna kazen, ki jo je obdolžencu izreklo sodišče prve stopnje, primerna teži storjenega kaznivega dejanja in stopnji krivde. Glede na naravo grožnje, ki jo je izrekel obdolženec (ko je delavki sodišča grozil, da bo vse pobil), okoliščine, v katerih jih je izrekel, kot so razvidne že iz opisa kaznivega dejanja in osebnost obdolženca, saj je bil po storitvi tega kaznivega dejanja že dvakrat pravnomočno obsojen (v letu 1998 zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 152/I KZ, v letu 1999 pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po členu 217/I KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 265/I KZ), je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da pri obdolžencu ne gre za enkraten spodrsljaj in tako ni podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe.

Olajševalna okoliščina, ki jo navaja obdolženec, to je skrb za otroka, je bila v sodbi upoštevana kot olajševalna okoliščina, za zdravstvene težave, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, pa ni predložil nobenih dokazov, zato teh okoliščin tudi ni moč upoštevati.

Glede na navedeno pritožba obdolženca ni utemeljena, sodba tudi nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, zato je njegovo pritožbo zavrnilo in sodbo soidšča prve stopnje potrdilo.

Obdolženec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati povprečnino, ki je odmerjena v skladu z določbo drugega odstavka 92. člena ZKP.