Appeal allowed; boundary dispute preclusion of property right claim invalid; case remanded for new trial.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court granted the appeal, vacated the first-instance decision, and remanded the case for a new trial. The plaintiff argued that the lower court incorrectly halted the property rights claim by treating the boundary adjustment as a property dispute. The court ruled that boundary proceedings do not automatically determine ownership and that the lower court's preclusion of the property claim was legally unfounded.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, 1. odstavek 42. člen; Zakon o nepravdnem postopku, členi 131-139, 136; Zakon o pravdnem postopku, 1. odstavek 12. člen: A boundary adjustment proceeding does not constitute the exclusive forum for resolving ownership disputes, and a prior boundary ruling does not preclude a separate claim for property rights.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Vloženi predlog v postopku za ureditev meje ni razlog za prekinitev postopka zaradi vznemirjanja lastninske pravice.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne določitve sodne meje v nepravdnem postopku N 39/99. Proti navedenemu sklepu se je po odvetniku pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da predstavljata toženčeva predloga za sodno določitev meje in prekinitev pravdnega postopka le poskus izogniti se nadaljnjemu poteku pravde v smeri, kot jo je nakazalo pritožbeno sodiče v svojem sklepu. Ugotavljanje meje v mejnem sporu ne pomeni vedno ugotavljanja lastninske pravice. Meja se v mejnem sporu določa po različnih kriterijih.
Pritožba je utemeljena.
Ker je tožeča stranka v zadevi vložila negatorno tožbo v skladu s 1. odstavkom 42. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 6/80, 36/90), je izhodišče, da je odločitev o zahtevku odvisna od vprašanja, kdo ima lastninsko pravico na delu gozda, v katerem je toženec sekal, materialnopravno pravilno. Napačen pa je sklep, da bo o vprašanju lastninske pravice odločalo nepravdno sodišče v postopku za ureditev meje (člen 131 - 139 Zakona o nepravdnem postopku, Ur.l. SRS št. 30/86 - ZNP). V postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna, in sicer s časovno veljavnostjo spornega razmerja od trenutka izdaje sodne odločbe dalje.
Materialnopravna pravila, po katerih sodišče odloča v mejnem sporu, vsebuje 136. člen ZNP. Dokaz močnejše pravice (to je lastninske pravice) ni edino merilo za ureditev meje, saj ga sodišče lahko uporabi le ob podanih predpostavkah iz 2. in 3. odstavka 136. člena ZNP. Subsidiarno, to je kadar pogoji za odločanje na podlagi močnejše pravice niso izpolnjeni, pravilo iz 3. in 4. odstavka 136. člena predvideva druga merila (zadnja mirna posest, pravična ocena).
Ker nepravdni postopek ni matično področje, v katerem se rešuje vprašanje, ali obstoji lastninska pravica (1. odstavek 12. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), razen tega pa še s postopkom za ureditev meje zasleduje rešitev spornega razmerja z veljavnostjo od trenutka izdaje sodne odločbe dalje, medtem ko je toženec na spornem delu zemljišča sekal v septembru 1995, je sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo v skladu z določilom 3. točke 380. člena ZPP vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker v navedenem primeru ne obstojijo okoliščine, predvidene v 1. točki 1. odstavka 213. člena ZPP, bo moralo le-to v nadaljevanju postopka v skladu z napotili iz sklepa z dne 24.2.1999 odločiti o utemeljnosti tožbenega zahtevka.