Appeal dismissed; oral contracts valid under ZOR; defendant must pay interest on overdue payment.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance judgment, upholding the order for the defendant to pay overdue interest. The defendant argued that no written contract existed and that the transaction occurred via telephone and telegram, while the plaintiff claimed the sale was for speculative purposes. The court ruled that oral contracts are generally valid under the Obligations Act and that the presence of order forms and evidence of payment delay confirmed the debt, necessitating interest payment.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZOR 1992, 277. člen; 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih določa dolžnost plačila zamudnih obresti, ko je pogodba sklenjena ustno ali drugače brez pisne oblike, kar velja tudi pri distančnih poslih.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom po verodostopjni listini, ki ga je vložila dne 3.11.1993, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 246.439,00 sit spp. Po ugovoru tožene stranke in opravljeni glavni obravnavi je sodišče prve stopnje izvršilni sklep vzdržalo v celoti v veljavi, toženki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov.
Tožena stranka je v pravočasni pritožbi ponovila navedbe iz ugovora, da ni bila sklenjena nobena pogodba, kupoprodajni odnos se ja realiziral po telefonskih razgovorih in telegramih, tožnica pa je nabavila sladkor iz tuje države iz špekulativnih namenov.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in sicer, pravilni so tudi materialno-pravni zaključki o plačilni zamudi in obrestih. Pravilen je tudi izračun obresti. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Čeprav je tožena stranka podjetnik si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd.
Vendar je trditev tožene stranke o ustnem dogovoru tudi nasprotna z dejstvom, da sta v pravdnem spisu dve naročilnici tožene stranke.
Nadalje so brez uspeha izvajanja tožene stranke o špekulativnih namenih tožeče stranke. Iz navedb tožene stranke je vendar možno zaključiti, da je od tožeče stranke kupila sladkor in da je bila tudi v plačilni zamudi za znesek 142.298,00 sit. Zato je po določilu 277. člena ZOR dolžna plačati zamudne obresti.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.