Interest claim dismissed; invoice insufficient in trial phase; full documentation required for damages.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claim for overdue interest. Although the defendant argued the invoice alone was sufficient, the court ruled that during the trial phase, the plaintiff must prove the right to interest with full documentation including invoices, bills, and bank confirmations. Since the plaintiff failed to submit this additional evidence after being given a second adjournment, the claim was lawfully rejected.
Regesto Legislator
Generato dall'IAs. 100 Zakona o sodnem postopku; An invoice constitutes sufficient evidence for overdue interest only in mandate or enforcement proceedings, but in a trial phase, the claimant must prove the right to interest with complete documentation including invoices, bills, and bank confirmations.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Obračun zamudnih obresti velja kot verodostojna listina samo v fazi mandatnega ali izvršilnega postopka. Po ugovoru v pravdi mora tožnica dokazovati pravico do obresti z celotno dokumentacijo - dobavnico, računom in bančnim potrdilom o času zamudnega plačila.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 12.7.1990, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 365.390,60 SIT spp. Po ugovoru tožene stranke je tožnica med pripravami na glavno obravnavo umaknila tožbo 225.766,70 sit spp, sodišče pa je s sodbo zavrnilo nadaljni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 139.623,90 sit spp.
Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala le sodbo, s katero je bil njen zahtevek zavrnjen. V pritožbi je navedla, da je dovolj precizirala svoj zahtevek, ki se nanaša na obresti za leto 1989. Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Tožeča stranka je zahtevala obresti po predloženem obračunu, iz katerega je razvidno, da se nanaša na prepozno plačane račune v letu 1989. Po ugovoru tožene stranke je tožnica umaknila tožbo za 225.766,70 sit, na da bi navedla po katerih računih umika obresti.
Načeloma velja, da zadošča obračun zamudnih obresti kot verodostojna listina samo v fazi mandatnega ali izvršilnega postopka. Po ugovoru v pravdi pa mora tožnica dokazovati pravico do obresti z celotno dokumentacijo - dobavnico, računom in bančnim potrdilom o času zamudnega plačila. V konkretni zadevi je tožena stranka oporekala samo temu, da je del računov zajet v drugi pravdni zadevi ter višini obračunanih obresti. Zato je sodišče dvakrat preložilo obravnavo, da bi tožeča stranka predložila dokazila iz katerih bi lahko sodišče ugotovilo utemeljenost zahtevka za obresti v znesku 139.623,90 sit.
Teh dokazil tožnica ni predložila. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranka ni priglasila.