Solvency enforcement: absolute danger presumption under ZIP Art. 255(2) is irrebuttable by debtor.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

[JEDRO]

Domneva o obstoju nevarnosti iz 2. odstavka 255. člena ZIP ima absolutni značaj (je neovrgljiva - dokaz nasprotja ni mogoč).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o predhodni odredbi.

Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožuje dolžnik in predlaga spremembo. Zatrjuje, da je iz predloženega dopisa delodajalca jasno razvidno, da je bila preživninska obveznost plačana za mesec maj 1993 in ne za april, kot je zmotno ugotovilo prvostopno sodišče. Možno je, da je prišlo do dvoma zaradi navedbe na virmanu, da gre za preživninske obveznosti za četrti mesec, vednar bi moralo v tem primeru sodišče ta dvom razčistiti. Na resničnost trditve, da je bila preživnina plačana za mesec maj, kaže tudi dejstvo, da upnika nista zahtevala preživnine za mesec april, preživnina za mesec maj pa je bila plačana 4.5.1993, torej po vložitvi predloga. Zavarovanje s predhodno odredbo je tudi nepotrebno, saj je dolžnik v vmesnem obdobju v redu izpolnjeval svoje obveznosti. Zato nevarnost, da bi bila brez predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kljub zakoniti domnevi le ni podana.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik ne more oporekati obstoju nevarnosti, da bi bila brez predhodne odredbe terjatev onemogočena ali precej otežena. Ker je bilo treba zoper dolžnika že nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlega preživninskega obroka, se namreč šteje, da je ta nevarnost podana (2. odstavek 255. člena ZIP). To je neovrgljiva (absolutna) domneva in dokaz nasprotja zato ni mogoč. Dolžnik tako ne more uspeti s trditvami, da je v vmesnem obdobju v redu izpolnjeval svojo preživninsko obveznost ter da zato ni nevarnosti, da bi bila terjatev onemogočena ali precej otežena.

Sodišče na dolžnikov predlog sicer res ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je sodišče izdalo predhodno odredbo, že plačana ali dovolj zavarovana (2. točka 1. odstavka 260. člena ZIP). Vendar dolžniku ni uspelo izkazati, da bi preživnino za mesec maj plačal pred izdajo predhodne odredbe. Iz fotokopije virmanskega naloga, ki ga je predložil sodišču, namreč izhaja, da se plačilo nanaša na aprilska in ne na majska preživninska obroka. Zgolj s trditvami, da iz dopisa dolžnikovega delodajalca izhaja, da se plačilo nanaša na majska obroka, pa dolžnik ne more uspeti. Prav tako ne s sklicevanjem na dejstvo, da upnika nista predlagala predhodne odredbe tudi za zavarovanje plačila aprilskih obrokov (ta sta bila takrat že izvršljiva). Ker torej dolžnik ni izkazal za verjetno, da je majska obroka preživnin plačal pred izdajo predhodne odredbe (verjetnost neke trditve je namreč podana, če so razlogi, ki govorijo za njeno resničnost, tehtnejši od razlogov, ki govorijo proti), je sodišče prve stopnje ugovor zoper predhodno odredbo povsem pravilno zavrnilo. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).