Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 1977/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:II.CP.1977.93 Generato dall'IA

Appeal partially allowed; enforcement continued for unpaid portion while debt deemed extinguished for paid amount.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 1977/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court partially revoked the first-instance judgment, suspending enforcement for the unpaid balance while upholding the rejection of the debtor's objection. The debtor argued full payment was made, but the court found the execution title (criminal judgment) did not specify exact amounts, making verification impossible without a new proceeding. Consequently, enforcement continued for the 5,000 SIT not yet proven paid, as the debt remained legally enforceable for that specific sum.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

380. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju premoženja (ZIP); 14. člen Zakona o postopku pri izvrševanju zbira (ZPP): When the execution title does not specify the exact amount of the debt, the court must verify payment based on available records; if the title remains valid and payment is unproven for a specific portion, enforcement continues for that portion while the objection is rejected.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement suspension partial debt payment execution title ambiguity criminal judgment enforcement procedural verification mutamento delle condizioni finanziarie paper trail documenti mancanti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
380. člen ZIP
14. člen ZPP
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim se izvršba nadaljuje za znesek 5.000,00 SIT (2. odst.

izreka).

V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi, da se ugovor dolžnika zavrne (1. odst. izreka), potrdi.

[JEDRO]

Prenehanje terjatve zaradi dolžnikove izpolnitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper svoj sklep o izvršbi (1. odst. izreka). Zaradi umika izvršilnega predloga je sklep o izvršbi z dne 13.5.1992 razveljavilo za znesek 15.000,00 SIT ter v tem delu izvršbo ustavilo. Nadaljevalo pa je izvršbo za znesek 5.000,00 SIT (2. odst. izreka). Glede ugovarjanega zneska 5.000,00 SIT je prvostopno sodišče ugotovilo, da iz kontne listine pri sodišču izhaja, da le ta še ni bil plačan.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki v svoji pritožbi zatrjuje, da je vse svoje obveznosti iz kazenske sodbe plačal. Plačal je 15.000,00 SIT denarne kazni in sicer dne 3.6.1992 ter stroške kazenskega postopka v znesku 6.700,00 SIT dne 27.1.1992. Za obe plačili je predložil ustrezna dokazila. Prosi, da se ponovno izvrši vpogled v plačila in ustrezno ukrepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je 15.000,00 SIT nakazal na žiro račun poškodovančevega pooblaščenca odvetnika A. K., kateri pa ni razporedil denarnih sredstev v skladu z zahtevkom sodišča. Upnik je nato z vlogo 30.9.1993 skrčil izvršilni predlog za znesek 5.000,00 SIT plačane povprečnine in za znesek 10.000,00 SIT, to je delna plačana denarna kazen, vztrajal pa je pri plačilu 5.000,00 SIT za neplačani del denarne kazni. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, saj v času odločanja prvostopnega sodišča denarna kazen dejansko še ni bila v celoti plačana in je bila ta odločitev pravilna. Iz fotokopij dolžnikovih vplačil na račun Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani pa izhaja, da je dolžnik dne 7.1.1992 nakazal za stroške kazenskega postopka znesek 6.700,00 SIT, denarno kazen v znesku 15.000,00 SIT pa je plačal na račun sodišča dne 3.6.1992. Izvršilnega naslova, to je kazenske sodbe v spisu ni, zato pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, kakšne obveznosti so bile naložene dolžniku v plačilo s to sodbo. Iz izvršilnega predloga z dne 30.4.1992 pa izhaja, da naj bi tedaj bila obveznost dolžnika plačilo denarne kazni v znesku 15.000,00 SIT in povprečnine v znesku 5.000,00 SIT. Iz podatkov v spisu ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je dolžnik svoje obveznosti res v celoti izpolnil ali ne, kar bo potrebno preveriti v ponovljenem postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, s katerim je odločeno, da se izvršba nadaljuje za znesek 5.000,00 SIT (3. točka 380. čl. ZIP v zvezi s 14. čl. ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in preostali del sklepa sodišča prve stopnje potrdilo, to je odločitev, da se ugovor dolžnika zavrne, ker dolžnik sam zatrjuje, da je znesek 15.000,00 SIT plačal šele 3.6.1992, torej po 20.5.1992, ko je vložil ugovor zoper sklep o izvršbi (2. točka 380. čl. ZIP v zvezi s 14. čl. ZPP).