Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 1795/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:II.CP.1795.93 Generato dall'IA

Inheritance appeal allowed: heir's waiver of forced share applies only to known assets, not newly found ones.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 1795/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The court of second instance allowed the appeal against a first-instance ruling that awarded newly discovered property solely to the primary heir. The appellant, a grandchild, argued that the property should be divided according to statutory inheritance rules because she had not waived her forced share. The court held that a waiver of the forced share is only valid for assets known at the time of the declaration and does not extend to property discovered later.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 221 paragraph 1 of the Inheritance Act; Article 27 of the Inheritance Act: A waiver of the right to a forced share by an heir is binding only regarding assets known at the time of the declaration and does not apply to property subsequently discovered.

Parole chiave

Generato dall'IA
forced share inheritance waiver of forced share newly discovered property inheritance declaration statutory inheritance rules porzione legittima divisione della proprietà convenzione circa l'eredità non devoluta

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 221 paragraph 1 of the Inheritance Act
Article 27 of the Inheritance Act
Article 138 paragraph 1 of the Inheritance Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Ddedič, ki v zapuščinskem postopku ni uveljavljal nujnega deleža, ima to pravico uveljavljati ob pozneje najdenem premoženju in v razmerju do tega premoženja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju opr. št. D 77/85-5 z dne 28.3.1985 za edino dedinjo pok. M. P. na podlagi dedovanja po oporoki razglasilo zapustnikovo hčer A. K., D.3. Ugotovilo je, da po zapustniku obstaja oporoka, s katero je vse svoje premoženje zapustil hčeri A. K., ki je dediščino sprejela, druga v poštev prihajajoča dedinja (zapustnikova vnukinja) pa ni zahtevala nujnega dednega deleža. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se je po zapustniku našlo še premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, in sicer parcela št. 546 (v naravi travnik), vpisana v ZK vložku št. 133 k.o. T. Sodišče prve stopnje je v skladu z določilom prvega odst. 221. čl. Zakona o dedovanju o naknadno najdenem premoženju z izpodbijano odločbo sklenilo, da gre na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju deduje zapustnikova hči A. K.

Zoper ta sklep se je pritožila zapustnikova vnukinja V. J., hči zapustnikovega sina M., umrlega leta 1974. Naknadno najdenega premoženja naj ne bi podedovala samo zapustnikova hči A. K., premoženje naj se deli po zakonu.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o dedovanju v prvem odst. 221. čl. res določa, da sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Toda tega predpisa ni mogoče vselej uporabiti brez izjeme. Njegova vsebina je takšna, ker temelji na institutu neprekljicljivosti dedne izjave, pa naj gre za odpoved dediščini ali njen sprejem (prvi odst. 138. čl. ZD). To velja tudi za odpoved uveljavljanju pravice do nujnega deleža, ker gre tudi za dedno pravico (27. čl. ZD).

Dediči podajajo svoje izjave na podlagi okoliščin, ki so jim takrat znane. Če se najde premoženje, za katerega takrat tisti, ki je podajal izjavo, ni vedel, ni mogoče šteti brez pridržkov takšne izjave kot pravno relevantne tudi za najdeno premoženje. Povedano velja na primer tudi za prej sklenjene dedne dogovore. Zato je potrebno v takšnih primerih ob naknadno najdenem premoženju pridobiti izjave prizadetih, da se ugotovi prava volja strank, ki so poprej dale izjave oziroma sklenile dedni dogovor, pri čemer je najbolj smotrno razpisati nov narok zapuščinske obravnave.

V obravnavanem primeru je pritožnica v zapuščinskem postopku podala izjavo, da nujnega deleža ne uveljavlja. Ker pa se je zdaj našlo premoženje, ki s prejšnjim zapuščinskim postopkom ni bilo zajeto, je potrebno spričo prej povedanega ugotoviti, ali je pritožnica ob podaji izjave vedela ali ne za zdaj obravnavano premoženje, ali je s svojo takratno izjavo mislila le na takrat znano ji premoženje ali morda na katerokoli bi se našlo po zapustniku in podobno ter na podlagi teh ugotovitev in seveda izjave oporočne dedinje na novo odločiti o najdenem premoženju. Iz opisanih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje z danimi napotki, zakaj dedič, ki v zapuščinskem postopku ni uveljavljal nujnega deleža, ima to pravico uveljavljati ob pozneje najdenem premoženju in v razmerju do tega premoženja.