Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep II Ip 204/2008 ECLI:SI:VSKP:2008:II.IP.204.2008 Generato dall'IA

Court dismisses appeal, ruling debtors can only raise material objections, not procedural ones, in enforcement proceedings.

Numero d'incarto VSK sklep II Ip 204/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against a first-instance ruling that rejected their objection to enforcement based on the termination of the creditor's claim. The debtor argued they could not object because the claim arose only after the settlement became final, yet they had known of the debt earlier. The court held that objections in enforcement proceedings are strictly limited to material legal issues, prohibiting the introduction of procedural arguments or new facts via appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; V ugovoru, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova iz razloga prenehanja terjatve, lahko uveljavlja le materialnopravni pobot, ne pa tudi procesnega.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement proceedings termination of claim material objection procedural objection ZIZ article 55 ZPP article 365 settlement finality spese di esecuzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V ugovoru, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova iz razloga prenehanja terjatve po 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), lahko uveljavlja le materialnopravni pobot, ne pa tudi procesnega.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T. z dne 22.6.2007; dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 190,18 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude, to je od dneva izvršljivosti tega sklepa dalje do plačila; II.) kot neutemeljen zavrnilo višji zahtevek upnika.

Proti navedenemu sklepu je smiselno glede njegove I. točke dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal ugoditev njegovemu ugovoru. Trdi, da pobotnega ugovora v navedenem postopku ni mogel uveljavljati, ker je terjatev upnika, ki je predmet tega postopka nastala šele s pravnomočnostjo sodne poravnave. Res je, da je dolžnik za terjatev, ki jo je v tem postopku uveljavljal v pobot vedel že 20.6.2005. Vendar pa samo dejstvo, da je dolžnik za terjatev do upnika vedel, ne dopušča uporabe 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, drugačno stališče bi prekoračilo meje materialne in formalne pravnomočnosti pravdne zadeve, iz katere izvira sodna poravnava. Dejstvo, zaradi katerega je vtoževana terjatev upnika prenehala, to pa je ugovor pobota s strani dolžnika je, upoštevaje 312. čl. OZ, nastopilo po izvršljivosti sodbe v zadevi Pg. OZ nenazadnje v 316. čl. ne izključuje možnosti, da dolžnik pravnomočno ugotovljeno terjatev ne bi mogel pobotati z neko svojo terjatvijo. Spričo navedenega zakonski razlogi za zavrnitev dolžnikovega ugovora niso podani.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Okvir presoje izpodbijanega sklepa predstavljajo trditve, ki jih je dolžnik podal v ugovoru; tako je zoper sklep o izvršbi, izdan v obravnavanem primeru na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave z dne 28.3.2007, potem ko je priznal obstoj upnikove terjatve do njega, uveljavljal pobot svoje (proti)terjatve. V nadaljevanju je navajal, iz katerega naslova naj bi ta protiterjatev izhajala, in sicer naj bi upnik pri izvajanju rušitvenih del na stanovanjski hiši v Z., povzročil škodo na terasi dolžnikove hiše.

V ugovoru, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova iz razloga prenehanja terjatve po 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), lahko uveljavlja le materialnopravni pobot, ne pa tudi procesnega (glede na to, da je procesno pobotanje že v pravdnem postopku možno le v postopku pred sodiščem prve stopnje - 3. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V obravnavanem primeru pa je dolžnik šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da uveljavlja v pobot svojo terjatev iz naslova upnikove odškodninske odgovornosti, torej je uveljavljal procesno pobotanje, kar pa ni dopustno.

Res je, da dejstvo prenehanja terjatve s pobotom ne nastane že s samim stekom pobotnih pogojev, ampak šele ko ena stranka drugi to izjavi (1. odst. 312. čl. Obligacijskega zakonika, OZ), na kar pravilno opozarja pritožnik. Vendar pa šele v pritožbi trdi, da naj bi to dejstvo nastopilo po izvršljivosti sodbe v zadevi Pg (pravilno: sodne poravnave), zaradi česar gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa še pri tem ni navedel, kdaj naj bi se to zgodilo (ob tem, da v pritožbi priznava, da je za obstoj svoje terjatve do upnika vedel že 20.6.2005, torej pred sklenitvijo sodne poravnave).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje).