Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSC sklep Cp 1235/2007 ECLI:SI:VSCE:2007:CP.1235.2007 Generato dall'IA

Inheritance proceedings must be conducted ex officio by the court to determine heirs and estate assets.

Numero d'incarto VSC sklep Cp 1235/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance ruling, ordering the case to be remanded for a new decision. The deceased's estate was deemed to include real property despite the first court's finding that the assets had been sold and the estate was empty. The court held that inheritance proceedings must be conducted ex officio under Article 162 of the Inheritance Act to identify heirs and assets, regardless of the deceased's prior sale of property, as ownership is established by land registry entry.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 162 of the Inheritance Act; Article 164 of the Inheritance Act: Inheritance proceedings are conducted ex officio by the court to determine heirs and estate assets, and the court must complete the proceedings to issue a ruling on inheritance.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance proceedings ex officio duty estate assets heir determination land registry entry remand for retrial Zakon o dedovanju disposizione a causa di morte

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 162 of the Inheritance Act
Article 164 of the Inheritance Act
Article 203 of the Inheritance Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. ZD nalaga, da ugotovi, kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino. Ker je po z.k. stanju pokojna lastnica nepremičnin, mora sodišče opraviti zapuščinski postopek, ne glede na okoliščino prodaje te nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo zapuščinski postopek po pokojni Ž. L. iz razlogov, ker je na zapuščinski obravnavi ugotovilo, da zapustnica ni imela ob svoji smrti nobenega premoženja, saj je nepremičnino v k.o. C. že prodala, na transakcijskem računu pri H. L. C. pa ni imela denarja.

Zoper ta sklep se je z laično pritožbo pritožila dedinja T. M. in v pritožbi navaja, da se s takšnim sklepom ne strinja, in da pokojna L. Ž. ni sprejela plačila za prodano nepremičnino. Brez dedovanja bo le ta pisana neki tretji osebi. Upravičila se je zakaj ni prišla na zapuščinsko obravnavo, navaja pa še, da je vse skupaj malo zapleteno zato prosi, da se postopek ponovi.

Pritožba je utemeljena.

Za zapuščinski postopek velja praviloma načelo oficialnosti, kar pomeni, da je v zapuščinskem postopku postopanje po uradni dolžnosti predvideno v javnem interesu (ZD čl.164). Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) nalaga, da ugotovi kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Sodišče mora postopek izpeljati do konca in izdati sklep o dedovanju, razen v primerih, ki jih Zakon o dedovanju izrecno izključuje (ZD čl. 203). Iz zemljiškoknjižnega izpiska, pa tudi iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je zapustnica še vedno lastnica nepremičnine, zato so razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, da je nepremičnino že prodala, napačni. Lastninska pravica se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, v zemljiški knjigi pa je kot lastnik še vedno navedena pokojna Ž. L. Ker po zemljiškoknjižnem stanju izhaja, da je pokojna lastnica nepremičnine, je sodišče dolžno opraviti zapuščinski postopek v skladu s čl. 162 Zakona o dedovanju in ostalih določb tega zakona.

Ker je sodišče prve stopnje nepopolno uporabilo materialno pravo ni ugotavljalo tistih dejstev, ki so pomembna, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo sodišču v ponovno odločanje.