Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep I Cpg 292/2006 ECLI:SI:VSKP:2006:I.CPG.292.2006 Generato dall'IA

Appeal dismissed: temporary order to freeze assets of third-party company invalid for securing claim against defendant.

Numero d'incarto VSK sklep I Cpg 292/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judge's refusal to issue a temporary order freezing the defendant's assets. The plaintiff argued that the defendant was selling real estate, necessitating a freeze on the defendant's company's property to secure a monetary claim. The court ruled that such an order is only valid if it targets the defendant's own assets, as only those can effectively secure the debt.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvedbenih postopkih (ZIZ); Le s sredstvi, ki so v lasti dolžnika, je mogoče zavarovati denarno terjatev, zato je začasna odredba o prepovedi odtujevanja premoženja tretje osebe neustojna.

Parole chiave

Generato dall'IA
temporary order validity asset freezing scope third party property monetary claim security ZIZ article 271 appellate review standard insufficient security measure difetto di legittimazione dell'associazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba tožeče stranke se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Le s sredstvi, ki so v lasti dolžnika oz. tožene stranke bi bilo mogoče zavarovati denarno terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, naj se toženi stranki J.S. do zaključka te pravdne zadeve prepove vsako odtujevanje in prodajo premoženja družbe tožeče stranke Slušni aparati O. N. d.o.o. N.

Zoper ta sklep je vložila po svojem pooblaščencu ugovor (pravilno pritožbo) tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugovoru (pritožbi) ugodi in da izda predlagano začasno odredbo. Navaja, da je bila predlagana začasna odredba upravičena in utemeljena. Tožnik je namreč jasno navedel, da toženec že odprodaja nepremičnine, ki spadajo v tožbeni zahtevek. Tako je toženec že registriral na davčnem uradu v N. kupoprodajno pogodbo za prodajo nepremičnine, vpisane pri vl.št. 1060 k.o. S. To pa pomeni, da je izdaja začasne odredbe upravičena in utemeljena, sicer sodišče v samem postopku ne bo imelo kaj razpravljati, saj bo premoženje do zaključka postopka razprodano.

Tožena stranka je odgovorila na ugovor (pravilno pritožbo) in predlagala, naj jo sodišče zavrne oziroma zavrže.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je po ugotovitvah pritožbenega sodišča pravilna. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov namreč tožeča stranka v obravnavanem postopku uveljavlja plačilo odškodnine v višini 15.420.268,00 SIT od tožene stranke J.S.. Po 1. odst. 271. čl. ZIZ pa sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Zakon tudi primeroma določa vrste začasnih odredb v zavarovanje denarne terjatve. Že iz predpostavk za izdajo začasne odredbe in iz primeroma naštetih sredstev zavarovanja pa je jasno, da se sredstva zavarovanja omejujejo na odredbe, katerih predmet je dolžnikovo oziroma toženčevo premoženje. Le s sredstvi, ki so v lasti dolžnika oz. tožene stranke bi bilo mogoče zavarovati denarno terjatev, ki jo v konkrektnem primeru tožeča stranka uveljavlja od tožene stranke. V obravnavani zadevi pa tožeča stranka kot že rečeno uveljavlja odškodninsko terjatev od tožene stranke. Kot sredstvo zavarovanja pa je predlagala, naj se toženi stranki do zaključka pravdne zadeve prepove odtujevanje in prodajo premoženja v lasti družbe in ne tožene stranke. To pa dejansko pomeni, da zavarovanje svoje denarne terjatve predlaga s sredstvi, ki niso v lasti tožene stranke. Ker glede na spredaj navedeno to ni mogoče, to pa je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.