Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep II Cpg 214/2006 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CPG.214.2006 Generato dall'IA

Enforcement objection dismissed because debtor failed to provide evidence relevant to the creditor.

Numero d'incarto VSK sklep II Cpg 214/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court reversed the first-instance judgment, which had partially allowed enforcement against the debtor. The creditor argued the debtor's objection was invalid because the submitted documents concerned a different party and did not address the creditor's specific claims. The court held that since the debtor failed to provide evidence relevant to the creditor's claims, the objection was unproven and thus rejected.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: When a debtor raises legally significant facts to oppose enforcement but fails to submit appropriate evidence proving those facts, the objection is deemed unproven and must be rejected.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement objection burden of proof relevant evidence creditor's claim unproven objection ZPP article 365 ZIZ article 15 violazione delle norme procedurali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se zavrne ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 23.5.2006.

[JEDRO]

Dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 23.5.2006 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, to je v 2. in 3. točki izreka ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v N.. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo oz. razveljavitev. V pritožbi trdi, da je ugovor dolžnika neutemeljen. Opozarja, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je dolžnik svojemu ugovoru priložil listine in dokazila, ki se ne nanašajo na upnika iz tega izvršilnega postopka to je na S.E., ampak na S.P., ki pa v tem postopku ni udeležen. Tudi račun, ki ga dolžnik prilaga in za katerega trdi, da je zanj sporen ter da ga je zato zavrnil, ni račun, ki je kot verodostojna listina temelj za izvršbo, ki ga je izdal upnik, pač pa se dolžnik sklicuje na račun št. 20/03, ki ga je izdal P. - P.S. s.p., ki se upnika v ničemer ne tiče. Od listin, ki jih predlaga dolžnik, se na upnika nanašata edino predloga za medsebojno kompenzacijo, ki pa ju je upnik v svojem izvršilnem predlogu upošteval, tako pri izračunu dolga po računu št. 19/03, kot pri izračunu zakonitih zamudnih obresti zaradi zamude pri plačilu. Upnik priznava, da je sicer prišlo do napake pri izračunu obresti št. 13 in zato prilaga nov izračun, za razliko med obračunoma, ki znaša 3.313,22 SIT v dobro dolžnika, pa utesnjuje svoj izvršilni predlog.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik v obravnavanem primeru na podlagi verodostojnih listin izterjuje od dolžnika v tem postopku terjatev po računu št. 19/03 z dne 30.9.2003 in po obračunu zakonitih zamudnih obresti št. 14 z dne 9.5.2006. Glede računa št. 19/03 je dolžnik v svojem ugovoru navedel, da do delnega plačila po tem računu dolžnik ni upravičen, saj je za dolžnika sporen in ga je tudi zavrnil. V dokaz svojih trditev pa je dolžnik priložil gradbeno pogodbo št. 7/02, ki sta jo dne 11.11.2002 kot pogodbeni stranki sklenila M. d.o.o. in P.S. s.p., z vlogo naslovljeno "zavrnitev računa št. 20/03 z dne 27.10.2003", ki jo je dolžnik posredoval P.S. s.p., račun št. 20/03 z dne 7.10.2003, ki ga je izstavil - P.S. s.p. in reklamacijo naslovljeno na istega s.p. ter dopis z dne 19.8.2005. Prvo začasno - končno situacijo z dne 17.8.2003, rekapitulacijo in predlog za medsebojno kompenzacijo ter sklenjeno kompenzacijo med E.S. in dolžnikom. To pa pomeni, da dejansko držijo pritožbene navedbe upnika, da je dolžnik svoj ugovor utemeljeval in dokazoval s predložitvijo listin, ki se na upnika sploh ne nanašajo. Ker to pomeni, da dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov, je v tem delu odločitev sodišča prve stopnje napačna. Ker torej dolžnikovega ugovora glede glavničnega dolga ni mogoče šteti kot obrazloženega in utemeljenega, se normalno tak zaključek navezuje tudi na njegov ugovor o neupravičenosti izterjave zakonskih zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče je torej ugovor dolžnika štelo kot neobrazložen in zato neutemeljen, v posledici česar je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da ga je zavrnilo. Glede na to, da pa je upnik hkrati z vložitvijo pritožbe delno tudi umaknil svoj zahtevek, bo v nadaljevanju postopka moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o tem umiku.

Upoštevajoč gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 23.5.2006 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).