Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep IV Cp 185/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:IV.CP.185.2006 Generato dall'IA

Appeal dismissed; grandparent visitation schedule upheld as best for child's emotional connection.

Numero d'incarto VSL sklep IV Cp 185/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court rejected the appeal against a first-instance order establishing visitation between a minor and her grandparents. The appellant argued that limiting contact to one grandchild caused family harm and prevented the other child from building a relationship. The court ruled that maintaining existing emotional bonds with grandparents is inherently beneficial for the child, especially given the lack of prior contact with the other grandchild.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

106.a člen ZZZDR; 365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP: Visiting rights of grandparents are established if not contrary to the child's interest, and existing emotional bonds must be preserved to ensure the child's well-being.

Parole chiave

Generato dall'IA
grandparent visitation best interests of child family law appeal emotional bond preservation visitation schedule minor child rights family separation motivi familiari importanti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
106.a člen ZZZDR
365. člen ZPP
37. člen ZNP
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Nedvomno je torej v korist mld. otrok, da se v čimvečji meri ohranijo

odnosi, ki so obstajali med njo in starimi starši v času, ko sta bila

otrokova starša še skupaj.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

določijo stiki med mld. L in njeno babico M in da potekajo tako, da

mladoletna L preživi s predlagateljico vsak drugi torek v tednu od

15. do 19. ure in sedem dni med poletnimi počitnicami.

Nasprotna udeleženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno

pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene

razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep

ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je

bil osnovni razlog njenega nasprotovanja predlagateljičinemu predlogu

v tem, da zahtevani stiki med predlagateljico in mld. L povzročajo

škodo ne le mld. K, ampak tudi celi družine nasprotne

predlagateljice. Predlagateljica s svojim predlogom povzroča razkol

med obema otrokoma. To je dokazovala z dokaznim predlogom z

zaslišanjem očeta nasprotne udeleženke in postavitvijo ustreznega

sodnega izvedenca, ki bi ocenil, ali so predlagani stiki za Laro

koristni, kot tudi ali so koristni za njenega brata in celo družino.

V pritožbi poudarja psihično obremenitev obeh otrok v zvezi s

predlagateljičinim ločevanjem obeh vnukov. Gre za ozko in sebično

gledanje sodišča na koristnost predlaganih stikov samo za enega

otroka, kar je nevzdržno, saj je L del družine, ki zaradi omogočanja

stikov samo enemu vnuku, povzroča slabe medsebojne odnose med vsemi

člani družine. To pa lahko slabo vpliva na duševni razvoj L in ne le

K. Podrejeno meni, da bi bilo veliko bolj koristno za vse, da bi

predlagateljica vzdrževala stike z L pri nasprotni udeleženki doma v

obliki obiskov, saj bi s tem počasi in istočasno navezala tudi stike

z vnukom K, ki ga vse do danes odklanja.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljičin predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja

stikov z vnukinjo L temelji na določilih 106.a člena Zakona o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po

katerem lahko osebe, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje

osebno navezan in ki so primeroma naštete v drugem stavku 1. odst.

106. člena ZZZDR, vložijo predlog za ureditev stikov zaradi

realizacije otrokove pravice do stikov z njimi, če to ni v nasprotju

z otrokovo koristjo. V predlogu je navedla, da sta z vnučko zelo

navezani druga na drugo, da sta pred sinovo razvezo imeli vsakodnevne

stike, da je L z njo tudi dopustovala, da pa ji sedaj nasprotna

udeleženka stike preprečuje.

Osnovna usmeritev našega družinskega prava je, da je treba upoštevati

in zagotavljati korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v

katerih je otrok udeležen ali prizadet. Pravni standard "korist

otroka" je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z

upoštevanjem vseh okoliščin primera. Vsebina otrokove pravice do

stikov z drugimi osebami, v obravnavanem primeru s starimi starši, je

predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti,

povezanosti z njimi in občutek medsebojne pripadnosti. V tem smislu

naj torej stiki v čim večji meri ustvarjajo in vzpodbujajo odnose, ki

sicer obstajajo med starimi starši in otroki. Takšni stiki so torej

vedno v korist otroka, če le vsi akterji tega razmerja izkažejo

interes zanje. V obravnavani zadevi obstaja še dodatna okoliščina, iz

katere izhaja, da bi bili predlagani stiki v korist mld. L. Tudi iz

izpovedi nasprotne udeleženke namreč izhaja, da so bili stiki med

mld. L in predlagateljico intenzivni pred razpadom življenjske

skupnosti med nasprotno udeleženko in predlagateljičinim sinom, pa

tudi po njej. Tako je po tem, ko se je nasprotna udeleženka odselila

od predlagateljičinega sina, predlagateljica v času, ko je imela

nasprotna udeleženka službo popoldne, pazila mld. L, v teh tednih pa

je pri njej tudi prespala. Nasprotna udeleženka je tudi v času same

razveze L vsak teden peljala k starim staršem. Nasprotna udeleženka

je sama poudarila, da je bila Lara vedno rada pri starih starših in

da s tem nikoli ni bilo problemov. Nedvomno je torej v korist mld.

L, da se v čimvečji meri ohranijo odnosi, ki so obstajali med njo in

starimi starši v času, ko sta bila starša mld. L še skupaj. Prav o

takšni ohranitvi odnosov med bratcem K, ki je star dve leti in ki se

je rodil po razpadu življenjske skupnosti obeh staršev, pa v razmerju

do babice - predlagateljice, ni mogoče govoriti. Prav zato, ker

takšnega odnosa nikoli ni bilo in glede na starost K (dve leti), pri

njem ni mogoče govoriti o travmatičnem občutenju prikrajšenosti v

primerjavi s sestrico L, ker stikov s starimi starši nima. Glede na

navedeno in glede na starost obeh otrok (5 in 2 leti) sodišče

pravilno ni sledilo trditvam nasprotne udeleženke o medsebojnih

očitkih otrok in naraščujoči ljubosumnosti v zvezi s tem, da ima

stike s predlagateljico le L. Glede na navedeno in ker tudi iz

poročila centra za socialno delo izhaja, da so nedvomno stiki z

babico in dedkom v korist L, saj z njima ni le družinsko povezana,

ampak tudi osebno navezana, je odločitev sodišča o izvrševanju stikov

med predlagateljico in mld. L pravilna. Iz navedenih razlogov je bilo

treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča

prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi

s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).