Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 530/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CP.530.2006 Generato dall'IA

Appeal dismissed; no conditions for marking dispute in partition proceedings under ZPP. No conditions for marking dispute in partition proceedings under ZPP. Appeal dismissed; no conditions for marking dispute in partition proceedings under ZPP.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 530/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The court rejected the appeal against the first-instance court's refusal to mark the dispute on specific properties. The applicant argued that marking should be allowed based on a preliminary request rather than a full lawsuit, fearing the opposing co-owner's share would be encumbered. The court held that the ZPP strictly limits marking in partition proceedings to specific urgent path determinations, rejecting the applicant's attempt to expand this scope.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

79. člen ZZK; V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja ni pogojev za zaznambo spora na nepremičninah, razen v primeru določitve nujne poti.

Parole chiave

Generato dall'IA
partition proceedings marking dispute real estate registry co-ownership division ZPP provisions preliminary request property encumbrance divisione della proprietà

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1159/2000
sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1159/2000).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO] V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja ni pogojev za zaznambo spora.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za zaznambo spora na nepremičninah, in sicer parc. št. 120/2 in 117/3 k.o. M., pri katerih je vpisan Ž. K. kot lastnik, z obrazložitvijo, da po 79. čl. ZZK/1 (Uradni list RS, št. 58/2003), ni predvidena zaznamba sporov zaradi razdružitve skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka in meni, da iz

79. čl. ZZK izhaja, da se zaznamba spora dovoli tudi na podlagi predloga in ne samo na podlagi tožbe. Omenjeni parceli sta skupno premoženje pravdnih strank in vpisani samo na nasprotnega udeleženca. Predlagateljica poudarja, da želi navedene nepremičnine nasprotni udeleženec obremeniti s hipoteko, tako da obstaja nevarnost, da se obremeni tudi njen solastni del. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 79. čl. ZZK, ki predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, pa še to v primerih, ki so našteti v citirani določbi.

Pri nepravdnem postopku pa dopušča le v 3. točki zaznambo spora o določitvi nujne poti. Pritožnica meni, da je postopek razdružitve skupnega premoženja v primeru, ko je v zemljiški knjigi vpisan le nasprotni udeleženec, primer, ko je možno dovoliti zaznambo spora po tej določbi. Določba je jasna, zato ne rabi razlage, saj so primeri taksativno našteti. Zato ni dopustno širiti odločbe z razlago primerov na druge primere. Interpretacija jasnih določb ni potrebna. Tudi sodna praksa je enotna, da dokler gre za nepravdni postopek, ni pogojev za zaznambo spora (primerjaj npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1159/2000).

V postopku predlagateljica predlaga civilno razdružitev skupnega premoženja oziroma prodajo nepremičnin in delitev izkupička. S tem ne meri na pridobitev lastninske pravice. Če pa obstoji razlog za začasno odredbo po ZIZ, bo to predlagateljica morala uveljavljati v ustreznem postopku. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZZK, pri tem pa ni naredilo absolutne bistvene kršitve določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 161.

čl. ZZK).