Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep II Cp 611/2006 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CP.611.2006 Generato dall'IA

Appeal dismissed; late objection under ZIZ Art. 56 rejected as not an exceptional remedy for late facts.

Numero d'incarto VSK sklep II Cp 611/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a debtor's objection filed after the statutory deadline. The debtors argued that a debt payment by a third-party insurer constituted a new fact allowing a late objection under Article 56 of the Enforcement and Security Act. The court held that the objection was untimely because the underlying debt dispute had already been resolved in a prior lawsuit, making the alleged new fact irrelevant to the enforcement proceeding.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 56 of the Enforcement and Security Act; Article 58 of the Enforcement and Security Act: An objection under Article 56 is an exceptional remedy tied to facts arising after the enforcement title's creation; if such facts were already known or could have been raised in the originating proceedings, the objection is inadmissible if filed late.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement objection statutory deadline exceptional remedy late fact enforcement and security act prior litigation debt payment

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 56 of the Enforcement and Security Act
Article 58 of the Enforcement and Security Act
Article 338 of the Civil Procedure Act
Article 15 of the Enforcement and Security Act
Article 2 of Section 350 of the Civil Procedure Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
Article 154 of the Civil Procedure Act
Article 165 of the Civil Procedure Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Basic Court Ljubljana, Unit Ljubljana, Judgment VIII Pg 1524/92 from 29.6.1993

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), kot izredni ugovor je izredno pravno sredstvo dolžnika v izvršilnem postopku, vezano na nastop dejstva, ki se nanaša na terjatev (če je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova), in (podrejeno) časa, ko je bilo to dejstvo še mogoče uveljavljati v postopku ("v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov").

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov kot prepozen zavrglo.

Zoper sklep se pritožujeta dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s predlogom, da se pritožbi ugodi, tako da se izvršba ustavi, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da sta v ugovoru, ki je bil res vložen po zakonitem roku, navajala, da je upniku dolg plačala Z., pri kateri je bilo zavarovano posojilo. Zavarovalnica pa se je poplačala tako, da je prodala hišo A.S.. Ugovor je bil torej podan na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe.

Zato sta ugovor vložila v skladu s 56. členom ZIZ. Ugovor je bil pravilno obrazložen, zato bi ga moralo sodišče upoštevati in o njem meritorno odločiti. Zato je sodišče prve stopnje kršilo določbo 56. člena ZIZ. Dolžnika pri Z. nista dobila dokumentacije o plačilu dolga, ker slednja dokumentacijo posreduje samo sodišču. To pa sta sodišču tudi predlagala. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ugovor obravnavati kot pravočasen, saj gre za ugovor plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot pravilno izhaja iz izpodbijanega sklepa sta dolžnika sklep o izvršbi prejela 9.11.2005, ugovor pa vložila priporočeno po pošti šele 22.11.2005, to je po preteku osemdnevnega roka za pritožbo, določenega v 3. odst. 9. člena ZIZ. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je zato izpodbijana prvostopenjska odločitev o zavrženju ugovora, v skladu s 3. odst. 58. člena ZIZ, materialnopravno pravilna. Dolžnika se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta na ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), to je ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oz. po sklenitvi poravnave, ko lahko tak ugovor dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Ugovor po izteku roka kot izredni ugovor je izredno pravno sredstvo dolžnika v izvršilnem postopku, vezano na nastop dejstva, ki se nanaša na terjatev (če je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova), in (podrejeno) časa, ko je bilo to dejstvo še mogoče uveljavljati v postopku ("v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov"). Dolžnika pa nista vložila takega ugovora; le ugovor zoper sklep o izvršbi sta prepozno vložila. Iz pravnomočne sodbe VIII Pg 1524/92 Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne 29.6.1993 kot izvršilnega naslova namreč izhaja, da se je prvotožena stranka že v predmetnem gospodarskem sporu sklicevala na dejstvo zavarovanja kredita pri drugotoženi zavarovalnici ter na prenehanje njene obveznosti.

Kot izhaja iz citirane sodbe je tekom postopka med tožečo stranko in drugotoženo zavarovalnico prišlo do poravnave, po kateri je drugotožena zavarovalnica po sklenjenih pogodbah o zavarovanju kredita plačala glavnice, kot tudi zamudne obresti od vložitve tožbe do plačila, zato se je tožeča stranka proti drugotoženi zavarovalnici odpovedala tožbenemu zahtevku. Ob tem pa je modificirala tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke, tako da ga je zmanjšala za plačano glavnico ter obresti od vložitve tožbe pa do dne, ko je drugotožena stranka plačala svoj dolg in je sodišče tožbenemu zahtevku (ki se je nanašal še na kapitalizirane in procesne obresti) ugodilo.

Zato je pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) kršitev ni našlo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnika s pritožbo nista uspela, nosita sama svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).