Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cpg 444/2004 ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CPG.444.2004 Generato dall'IA

Appeal allowed; enforcement costs denied when debt collection occurred after compulsory settlement began.

Numero d'incarto VSL sklep I Cpg 444/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court allowed the appeal and reversed the first-instance judgment regarding the award of legal costs. The appellant filed an enforcement request after a compulsory settlement procedure had already commenced and creditors were summoned to declare claims. The court held that because the enforcement was initiated post-settlement, it was legally barred from being used to satisfy the debt, rendering the costs unnecessary.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. odstavek 36. člen ZPPSL; 1. odstavek 155. člen ZPP: When an enforcement proceeding is initiated after the commencement of a compulsory settlement procedure against the same debtor, the enforcement is legally barred from being used to satisfy the debt; consequently, legal costs incurred in such an enforcement proceeding are not recoverable as necessary legal costs.

Parole chiave

Generato dall'IA
compulsory settlement procedure enforcement request timing legal costs recovery barred enforcement ZPPSL provision 36 spese di mora tredicesima graduazione dei contributi

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 3. točki

izreka spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za

povrnitev stroškov postopka zavrne.

[JEDRO]

Ker je tožeča stranka izvršilni predlog vložila že po začetku

postopka prisilne poravnave in po pozivu upnikom, naj svoje terjatve

prijavijo v postopku prisilne poravnave, je bila ovira za poplačilo

terjatve tožeče stranke v predlaganem izvršilnem postopku v opisani

situacji že določba 1. odstavka 36. člena ZPPSL, po kateri od začetka

postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe

v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Zato je utemejena pritožbena

trditev tožene stranke, da stroški tega spora, katerega del so tudi

izvršilni stroški, niso bili potrebni, ker bi tožeča stranka lahko

prišla do izvršilnega naslova že v postopku prisilne poravnave.

Tožena stranka namreč tožeči stranki v tem sporu ni oporekala obstoja

terjatve, pač pa utemeljeno le višino in rok poplačila le-te glede na

potrjeno prisilno poravnavo.

Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno presodilo, da so bili stroški

tožeče stranke v tem sporu zanjo potrebni pravdni stroški (prim. 1.

odstavek 155. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče razveljavilo

izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ...

z dne ... v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka), in toženi

stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 70 % od zneska

980.547,50 SIT v roku treh let od 26.1.2001 z obrestmi v višini TOM +

0,5 %, ki tečejo od 11.9.2000 dalje do plačila (2. točka izreka).

Toženi stranki je še naložilo povračilo izvršilnih stroškov tožeče

stranke v znesku 50.674,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

2.3.2001 in nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 70.876,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.1.2004 dalje do plačila v roku 15

dni (3. točka izreka).

Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča v stroškovnem delu se je

pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena

razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve

dejanskega stanja in predlagala spremembo sodbe v izpodbijanem delu,

smiselno z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke za povračilo pravdnih

stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz inforamatizirane baze sodnega registra, pa tudi ugovora

tožene stranke zoper izvršilni sklep, je bil nad toženo stranko že

dne 7.9.2000 začet postopek prisilne poravnave, ki je bila s sklepom

Okrožnega sodišča v Ljubljani potrjena dne 16.1.2001. Tožeča stranka

pa je izvršilni predlog zaradi izterjave vtoževane terjatve vložila

dne 2.11.2000, torej že po tem, ko so bili upniki tožene stranke

pozvani, naj svoje terjatve zoper toženo stranko prijavijo v postopku

prisilne poravnave. V tem sporu tožena stranka ugovarja le poplačilu

celotne terjatve, ker je tožeča stranka upravičena do terjatve le v

višini in rokih skladno s potrjeno prisilno poravnavo.

Ker je tožeča stranka izvršilni predlog vložila že po začetku

postopka prisilne poravnave in po pozivu upnikom, naj svoje terjatve

prijavijo v postopku prisilne poravnave, je bila ovira za poplačilo

terjatve tožeče stranke v predlaganem izvršilnem postopku v opisani

situacji že določba 1. odstavka 36. člena ZPPSL, po kateri od začetka

postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe

v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Zato je utemejena pritožbena

trditev tožene stranke, da stroški tega spora, katerega del so tudi

izvršilni stroški, niso bili potrebni, ker bi tožeča stranka lahko

prišla do izvršilnega naslova že v postopku prisilne poravnave.

Tožena stranka namreč tožeči stranki v tem sporu ni oporekala obstoja

terjatve, pač pa utemeljeno le višino in rok poplačila le-te glede na

potrjeno prisilno poravnavo.

Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno presodilo, da so bili stroški

tožeče stranke v tem sporu zanjo potrebni pravdni stroški (prim. 1.

odstavek 155. člena ZPP) in posledično zmotno uporabilo pravilo 1.

odstavka 154. člena ZPP o povračilu pravdnih stroškov tožeči stranki.

Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo

in sodbo v izpodbijanem stroškovnem delu (1. odstavek 166. člena ZPP)

na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je predlog

tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov zavrnilo.