Appeal allowed; temporary order granted for water access due to irreparable harm and standing.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Court of Appeal overturned the first-instance decision and remanded the case for a new ruling on a temporary order. The appellant, claiming ownership and acting as a lessor, argued that cutting off water caused irreparable harm preventing habitation, while the lower court incorrectly denied standing and the necessity of the measure. The appellate court held that a lessor possesses both direct and indirect possession, allowing them to request a temporary order when water deprivation renders the property unusable and causes severe hardship.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o izvedbenem postopku (ZIZ) 272. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 355. člen, 365. člen: A party with direct or indirect possession may request a temporary order for access to essential utilities if deprivation causes irreparable harm, provided the temporary measure does not prejudge the final outcome.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v ponovni postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja
nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva
odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje
posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja
in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno
legitimacijo ima tudi posredni posestnik.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo, s katero
je tožeča stranka med pravdo zahtevala, da se toženi stranki naloži,
da odpreta vodovodni ventil in s tem dopustita uporabo vode v
stanovanju, opisanemu v izreku sodbe, sicer pa se pooblasti upnika,
da na stroške tožene stranke zaupa dejanje izvršitelju, da se postavi
izvršitelj in da ta začasna odredba velja trideset dni od
izvršljivosti odločitve o glavni stvari.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh razlogov po
338. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišče zmotno meni, da
tožeča stranka ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe po 272.
členu ZIZ. Tožeča stranka meni, da je že z dejstvom, da je tožeči
stranki odtegnjena osnovna življenjska dobrina, izpolnjen pogoj
nenadomestljive škode. Gre za splošno znano dejstvo po 214. členu
ZPP. P. M., ki je prebivala v stanovanju, se je zaradi zaprte vode
morala odseliti. V današnji civilizaciji je popolnoma jasno, da če
vode v stanovanju ni, gre za težko nadomestljivo škodo. Sodišče
zmotno meni, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev začasne
odredbe, saj škoda nastaja tožnici, ki ne more v stanovanju stanovati
in ga ne more oddajati. Ne gre za bagatelno zadevo, ampak za odvzem
vode.
Na vročeno pritožbo toženca nista odgovorila. Toženca sta le vložila
odgovor na tožbo, v katerem priznavata dejanje, menita pa, da sta
bila v to prisiljena, ker tožnica ni plačevala računov.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker gre
za identičnost tožbenega zahtevka in predlagane začasne odredbe.
Menilo je tudi, da je ključno, da tožeča stranka ni izkazala nujnosti
začasnega varstva, še preden bi ga lahko dosegla v kontradiktornem
postopku. Verjelo je sicer tožnici, da je izkazala s stopnjo
verjetnosti, da je utemeljeno sodno varstvo posesti, ni pa izkazala
dodatnih pogojev za izdajo začasne odredbe in sicer ni pojasnila,
kakšna škoda naj bi ji nastala in zakaj bi bila težko nadomestljiva.
Pri tem sodišče meni, da je odločilno, da v stanovanju prebiva P. M.
in ne tožnica in da zato ni aktivno legitimirana za vložitev
predlagane začasne odredbe.
Pritožba pravilno opozarja, da je v predlogu za izdajo začasne
odredbe navajala, da brez vode, ki je osnovna življenjska dobrina,
uporaba stanovanja ne more funkcionirati in da ga zato tožnica (ali
najemnik) ne more uporabljati. Če bi želela z dovoljeno samopomočjo
pridobiti uporabo vode, bi tožnica morala uporabiti silo in vdreti v
stanovanje tožene stranke, česar ne more storiti. Pri tem je tožnica
navajala, da ne more sama stanovanja uporabljati in da stanovanja ne
more uporabljati podnajemnica P. M. (navedbe na list. št. 2).
Ob taki trditveni podlagi in predlaganih dokazih, je odločitev
sodišča prve stopnje preuranjena. Tožnica ima kot najemodajalec in
zatrjevani lastnik stanovanja, lahko aktivno legitimacijo za vložitev
tako tožbe zaradi motenja posesti kot s tem povezane začasne odredbe
po določbah 272. člena ZIZ. Posest ima tako tisti, ki izvršuje
dejansko oblast nad stvarjo (neposredna posest), kot tudi tisti, ki
izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima
neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posrednja
posest, primerjaj 24. člen Stvarnopravnega zakonika). Tožnica v tožbi
trdi, da je lastnica stanovanja in da ga oddaja podnajemnici in da
nobena ne more uporabljati stanovanja, ker je tožena stranka
izključila vodo. V predlogu za izdajo začasne odredbe tožnica trdi,
da je voda osnovna življenjska dobrina in brez nje stanovanje ne more
funkcionirati.
Zavarovanje terjatev v smislu začasne ureditve spornega razmerja
zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode je v določenih
primerih možna le, če je predlog začasne odredbe enak tožbenemu
zahtevku. Varstvo pravic tožnika torej v določenih primerih narekuje
omogočanje tovrstnih začasnih odredb in zato jih ni mogoče v celoti
izključevati. Upoštevaje pravice toženca takšna začasna odredba ne
sme povzročati, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega
postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe dejansko
ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in s tem prejudiciralo odločitev o
zahtevku. Sme pa sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo,
katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku le pod pogojem, če bi
kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi kasneje ob sklepu, s
katerim bi sodišče zahtevek zavrnilo, bila tožencu omogočena
vzpostavitev prejšnjega stanja (primerjaj razloge odločbe Ustavnega
sodišča RS, opr. št. Up 275/97).
V konkretnem primeru, ko je tožeča stranka zatrjevala nenadomestljivo
škodo, to je onemogočenje uporabe vode v njenem stanovanju, je
preuranjen sklep sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni
zatrjevala nastanka nenadomestljive škode iz 2. odstavka 272. člena
ZIZ. Zaprtje ventila, ki omogoča dostop do vode, lahko pomeni
dejstvo, ki utemeljuje sodno varstvo posesti ob predpostavki obstoja
nenadomestljive škode. Pri tem ima pravico zahtevati začasno odredbo
tako posredni kot neposredni posestnik.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 272. člena ZIZ,
ki je v tem primeru materialnopravne narave, je bilo treba v izogib
nedovoljenemu preskakovanju pravnih sredstev pritožbi ugoditi, sklep
razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno
odločanje (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi
166. člena ZPP.