Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep I Cp 323/2004 ECLI:SI:VSKP:2005:I.CP.323.2004 Generato dall'IA

Appeal allowed: Inheritance court must consider new claims for testamentary inheritance even if raised late.

Numero d'incarto VSK sklep I Cp 323/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court overturned the first-instance inheritance ruling, remanding the case to the lower court to conduct a new hearing with a will. The appellant, the deceased's widow, argued she could not locate documents proving a joint will due to illness and relocation, while the opposing party contended the death certificate and prior hearing records confirmed no will existed. The court ruled that Article 165 of the Inheritance Act requires courts to prioritize protecting parties' rights, explicitly excluding the general rule that new evidence must be presented at the first hearing.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 165 of the Inheritance Act; Article 286 of the Civil Procedure Act: In inheritance proceedings, the court must prioritize the protection of parties' rights, and a claim for testamentary inheritance may be raised in an appeal even if not presented earlier, as it constitutes an assertion of a right rather than a new fact.

Parole chiave

Generato dall'IA
testamentary inheritance appeal procedure new evidence inheritance law procedural protection joint will remand for hearing divisione della proprietà

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 165 of the Inheritance Act
Article 286 of the Civil Procedure Act
Article 337 of the Civil Procedure Act
Article 163 of the Inheritance Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
Article 366 of the Civil Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

1.Po določilu 165. člena ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice stranke čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb.

2.V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica uveljavlja pravico do oporočnega dedovanja in to pravico lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju po pokojnem J. R., s katerim je ugotovilo: - da zapustnik ni napravil oporoke; - obseg zapuščine; - da gre za dedovanje po zakonu; - za zakonite dediče razglasilo zapustnikovo vdovo B. M. R. do 1/2, zapustnikova brata A. R. in Z. R. ter sestri S. T. in Z. C., vsakega do 1/8 in - odredilo po pravnomočnosti sklepa potrebne vknjižbe nepremičnin na dediče.

Zoper ta sklep se je pritožila zapustnikova vdova B. M. R.. V pritožbi navaja, da sta z zapustnikom pred leti, ko sta živela v Piranu, in ker sta brez otrok, na sodišču v Piranu napisala oporoko v slučaju smrti enega od njiju v korist preživelemu. Kasneje sta stanovanje prodala, se odselila najprej v V., potem pa v M. Žal jo je smrt moža žalostno presenetila in ji je bolezen onemogočila, da bi si pravočasno preskrbela potrebno dokumentacijo. Ne ve, kam je mož ob dveh selitvah založil dokumente. Sama zelo slabo vidi, čaka na operacijo sive mrene, tako da ji niti očala ne pomagajo pri iskanju in urejanju dokumentacije. Prosi za preložitev odločitve, saj bo potrebne dokumente dostavila, čim se bodo našli, saj ji prijatelji pomagajo pri urejanju zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da je v smrtovnici zapisano, da ni oporoke. Pritožnica oporoke tudi ni omenila na zapuščinski obravnavi dne 9.7.2003, ki se je je udeležila. Šele v pritožbi je navajala, da je zapustnik pred sodiščem v Piranu naredil oporoko (kot tudi sama). Po vložitvi pritožbe je Okrajno sodišče v Piranu razglasilo oporoko pok. J. R. in jo dostavilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici.

Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek. 163. člena Zakona o dedovanju (ZD) določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni drugače določeno. Torej se pravila pravdnega postopka uporabljajo v okviru zapuščinskega postopka v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določilu 165. člena ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice stranke čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. To lahko stori tudi na poznejšem naroku, vendar le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. V pritožbenem postopku sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena ZPP. V pritožbenem postopku torej ni dopustno navajati novot, če bi lahko stranka določena dejstva navajala že do konca postopka na prvi stopnji (1. odst. 337. člena ZPP). V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica uveljavlja pravico do oporočnega dedovanja in to pravico lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi. Zaradi specialne določbe 165. člena ZD ne pride v poštev določilo 2. odst. 337. člena ZPP, saj pritožnica v pritožbi zatrjuje svojo pravico (in ne dejstev) , ki jo lahko uveljavlja do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), da izpelje postopek z oporoko.

Odločitev o stroških postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.