Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep I Cp 1212/2003 ECLI:SI:VSKP:2005:I.CP.1212.2003 Generato dall'IA

Appeal court quashes default judgment due to unclear factual basis and legal reasoning in property dispute.

Numero d'incarto VSK sklep I Cp 1212/2003
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court quashed the first-instance default judgment and remanded the case for a new decision. The appellant argued the lower court erred by issuing a default judgment without clear facts or legal basis, noting the defendant had not received the counterclaim. The court agreed that the judgment failed to specify which facts supported the claim or the legal grounds used, violating procedural requirements.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 339 paragraph 14 item 2 of the Civil Procedure Act; Article 354 of the Civil Procedure Act: A default judgment must clearly state the material facts and legal basis; failure to do so requires quashing and remittal.

Parole chiave

Generato dall'IA
default judgment quashing appeal remittal to court unclear facts property dispute civil procedure legal reasoning ricorso per inadempienza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 339 paragraph 14 item 2 of the Civil Procedure Act
Article 354 of the Civil Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijana sodba

r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v

novo odločanje.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi iz zamudne sodbe oziroma njene

obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz

tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve

in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo.

[OBRAZLOŽITEV]

Ker tožena stranka v 30-ih dneh od prejema tožbe nanjo ni

podala odgovora, je prvostopenjsko sodišče izdalo zamudno

sodbo, s katero je ugodilo zahtevku tožnikov (po nasprotni

tožbi) in toženi stranki naložilo, da je dolžna izstaviti

listino, s katero se bo tožeča stranka vknjižila kot

lastnica kleti št. 3 v izmeri 2,40 m2 na naslovu M. na

parceli št. 619/13 k.o. M. Odločilo je še, da je tožena

stranka dolžna tožeči stranki povrniti 40.228,00 SIT

pravdnih stroškov z zakonskimi zamudmini obrestmi od izdaje

sodbe dalje.

Zoper sodbo se pritožuje toženec po pooblaščenki.

Prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev postopka,

ker je zamudno sodbo izdalo, čeprav iz dejstev, ki so

navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Elaborati etažne lastnine so se namreč izdelovali šele po

letu 1992, ko so posamezni stanovalci, imetniki stanovanjske

pravice, odkupili stanovanja in šele tedaj so stanovanja

dobila svoje številke, prav tako pa pripadajoče kleti.

Tožeča stranka ni predložila izpiska iz zemljiške knjige, iz

katerega bi izhajalo, da k stanovanju št. 3 pripada tudi

klet št. 3, ki naj bi jo v dobri veri, da je njena,

uporabljala že več kot 20 let. Kljub temu, da tožeča stranka

navaja, da je klet uživala vse od leta 1982, pa bi sodišče

moralo upoštevati, da je nasprotna tožba bila vložena v

tekoči pravdi zaradi izpraznitve iste kleti, ki jo je

sprožil M.S. in o kateri sodišče še ni odločalo. Tožba

zaradi priposestvovanja je torej vložena istočasno kot

odgovor na tožbo zaradi izpraznitve kleti. Tožnik je toženca

večkrat ustno pozval na izpraznitev kleti, 17.06.2002 pa

tudi pisno in šest mesecev kasneje vložil tožbo, ki se vodi

pod opr.št. 319/2002. Poleg tega je sodišče izdalo zamudno

sodbo, ne da bi bila toženi stranki pravilno vročena tožba v

odgovor, saj ima toženec v osnovni tožbi pooblaščenko,

katera pa poziv za odgovor na nasprotno tožbo ni prejela.

Pritožba je utemeljena.

Kljub temu, da gre v obravnavani zadevi za nasprotno tožbo,

ta procesna situacija sama po sebi ni ovira, da sodišče ne

more izdati zamudne sodbe. Sočasno z nasprotno tožbo je bil

v obravnavani zadevi vložen tudi odgovor na tožbo, iz

katerega izhaja, da v drugi pravdi D.J. terja od M.S.

izpraznitev kleti, vendar odgovor na tožbo v "osnovni"

pravdi po svoji vsebini ne predstavlja zanikanja tistih

dejstev, ki jih v tej pravdi zatrjuje tožnik in ki naj bi

imela za posledico priposestvovanje njegove lastninske

pravice na sporni kleti. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče

moralo pritožbi ugoditi, saj tožbene trditve niso tako

jasne, da bi iz njih nedvomno sledila pravna posledica, ki

jo tožeča stranka z nasprotnim tožbenim zahtevkom

uveljavlja. Trditev tožeče stranke, da je sporno klet

priposestvovala, mora sodišče preizkusiti skozi tista pravno

pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico utemeljenost

tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine. V

obravnavani zadevi pa iz zamudne sodbe oziroma njene

obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz

tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve

in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo. Ni

namreč jasno, kdaj naj bi priposestvovalna doba začela teči

in kdaj naj bi iztekla.

Sodbe sodišča prve stopnje tako ni mogoče preizkusiti, zato

je podana kršitev iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, kar je

imelo za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve

sodišču prve stopnje v novo odločanje (354.čl. ZPP).