Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 64/95 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.64.95 Generato dall'IA

Appeal dismissed; donor's mental capacity at contract signing not proven to invalidate gift.

Numero d'incarto Sodba II Ips 64/95
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against the lower courts' refusal to annul a gift contract. The appellant argued that expert opinions regarding the donor's mental state were unreliable due to incomplete medical records, but the court held that factual errors are not grounds for appeal. Consequently, the court affirmed that the donor understood the contract's significance and the lower courts' decision was legally correct.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 3. odst. 385. člen; 393. člen: An appeal is inadmissible when the appellate court finds that the lower courts' assessment of facts or evidence does not constitute a ground for appeal under the law.

Parole chiave

Generato dall'IA
gift contract annulment mental capacity assessment expert opinion reliability appeal inadmissibility factual findings review censura formulata in modo carente proposta con riserva di revoca promessa di donazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Tožeča stranka v obsežnem dokaznem postopku ni dokazala, da bi bilo psihično stanje darovalke E. G. ob sklenitvi darilne pogodbe takšno, da ne bi razumela pomena in posledic svojega dejanja. Ob taki ugotovitvi pa je odločitev sodišč o zavrnitvi tožničinega zahtevka na razveljavitev darilne pogodbe materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev darilne pogodbe, ki sta jo dne 4.11.1981 sklenili E. G.in toženka. Tožnici je naložilo, da povrne toženki pravdne stroške v znesku 86.187,00 SIT. Tožničino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da so bila mnenja izvedencev v postopku zelo različna, in da izvedenci niso imeli na razpolago celotne zdravstvene dokumentacije. Zato njihova mnenja niso zanesljiva. Sodišče ne more samo ocenjevati, če je dokumentacija popolna. Tožnica se v reviziji sklicuje tudi na svoje pritožbene navedbe.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tožnica v reviziji ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje (dokazni oceni) v zvezi z zdravstvenim stanjem E.G. ob sklenitvi darilne pogodbe z dne 4.11.1981. S temi navedbami se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka v obsežnem dokaznem postopku ni dokazala, da bi bilo psihično stanje darovalke E. G. ob sklenitvi darilne pogodbe takšno, da ne bi razumela pomena in posledic svojega dejanja. Ob taki ugotovitvi pa je odločitev sodišč o zavrnitvi tožničinega zahtevka na razveljavitev darilne pogodbe materialnopravno pravilna. Kolikor se tožnica v reviziji sklicuje na svoje pritožbene navedbe, se pripominja, da je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi in zato revizijskih trditev ni mogoče vezati na tiste, ki jih je stranka uveljavljala že v pritožbi in ki so bile pred sodiščem druge stopnje že preizkušene. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).