Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep III Cp 954/2004 ECLI:SI:VSLJ:2004:III.CP.954.2004 Generato dall'IA

Enforcement of a judgment without a default period is invalid; court must set the period first.

Numero d'incarto VSL sklep III Cp 954/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court partially revoked the first-instance judge's order to reject the debtor's objection to enforcement. The debtor argued that the underlying judgment lacked a default period, causing social hardship, while the court found the first-instance judge erred by enforcing a non-executable title. The court ruled that a judgment is only executable after a default period is set, requiring the case to be remanded for a new assessment of the objection and the request for a stay of execution.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 2. odstavek 21. člen; 19. člen; 3. točka prvega odstavka 55. člen: A court judgment is not executable until a default period is established; enforcement based on a judgment lacking such a period is invalid and must be corrected by the court of first instance.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement of judgment default period requirement executability of title objection to enforcement stay of execution court of first instance remand for new proceeding rispetto del procedimento precontenzioso

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odstavek 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
19. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
3. točka prvega odstavka 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. odstavek 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. odstavek 350. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
71. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
365. člen Zakona o pravdnem postopku
2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sodišče Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr. št. K 38/99 z dne 10.6.2002
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi razveljavi (prvi odstavek izreka) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (drugi odstavek izreka).

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ne sme dovoliti izvršbe na podlagi sodne odločbe, ki ne vsebuje paricijskega roka, ker takšna odločba še ni izvršljiva, temveč mora rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti najprej določiti v sklepu o izvršbi ter odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi ter predlog za odlog izvršbe. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenega razloga. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče oprosti plačila v sklepu navedenega zneska. V pritožbi navaja svoje slabo premoženjsko stanje, in sicer da je upokojenec z malo kmečko pokojnino v višini 46.279,62 SIT, živi pa sam na družinski kmetiji. Zaradi slabega zdravstvenega stanja že šest let ne more kmetovati. Če bo obsojen na plačilo zgoraj navedenega zneska, bo socialno ogrožen.

V nadaljevanju pritožbe opozarja pritožbeno sodišče na mnoge nepravilnosti v kazenskem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov. Pritožba je delno utemeljena. Razlogi, ki jih pritožnik navaja v pritožbi, ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, vendar pa je uradni pritožbeni preiskus (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-ZIZ in 2. odstavek 55. člena ZIZ) pokazal, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sodne odločbe, ki še ni izvršljiva (3. točka prvega odstavka 55.

člena ZIZ). Obstoj izvršilnega naslova z določeno vsebino oziroma sestavinami je nujna predpostavka za dovoljenost izvršbe. Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Da je neka sodna odločba sploh lahko izvršilni naslov, pa mora biti izvršljiva. V skladu z določbo 19. člena ZIZ je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (paricijski rok).

Sodba Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr. št. K 38/99 z dne 10.6.2002, ne vsebuje paricijskega roka, zato ta tudi še ni mogel preteči. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne sodbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v 2. odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, temveč je dovolilo izvršbo na podlagi sodne odločbe, ki ne vsebuje paricijskega roka in zato še ni izvršljiva.

Gre za ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri ponovnem odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoj izvršljivosti ter v primeru negativnega odgovora postopati v skladu z določbo 2. odstavka 21.

člena ZIZ. Sodišče prve stopnje naj poleg tega še presodi, ali upnica sploh ima izvršilni naslov tudi za v predlogu za izvršbo zahtevane zakonske zamudne obresti od glavnice 167.175,00 SIT od 10.6.2002 dalje do plačila. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe pa je pravilna in zakonita. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik v predlogu ni niti zatrjeval, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (71.

člen ZIZ). Glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje pritožnika in na njegovo možno socialno ogroženost v primeru plačila dolgovanega zneska pa je pripomniti, da pravnorelevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, niti ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti, pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah (glej komentar k 71. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, GV, letnik 2002). Ker glede na navedeno niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (drugi odstavek izreka) zavrnilo ter v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).