Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sodba in sklep I Cp 826/2001 ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.826.2001 Generato dall'IA

Appeal allowed: dissolution of company shifts liability to individual shareholders, making it a civil not commercial dispute.

Numero d'incarto VSL sodba in sklep I Cp 826/2001
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court granted the appeal, quashing the first-instance ruling that declared the case non-competent and transferred it to a different court. The plaintiff argued that after a company's deregistration, the status of a shareholder ceases, rendering the case a civil matter rather than a commercial one. The court agreed, noting that while the law presumes shareholders assume debts upon deregistration, the legal relationship shifts to one between the state and the individual, thus requiring jurisdiction based on claim value.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD); Upon deregistration of a legal entity under ZFPPod, shareholders bear personal liability, transforming the dispute into a civil suit between the state and an individual rather than a commercial proceeding.

Parole chiave

Generato dall'IA
deregistration of legal entity personal liability of shareholders civil vs commercial dispute jurisdiction by value presumption of debt assumption risoluzione del conflitto di competenza declinatoria di competenza inosservanza delle norme sulla competenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
4. odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij
V pritožbi se sklicuje in navaja 4. odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in 1.
1. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah
člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in 1. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah ter v zvezi s tema določbama zaključuje, da po pravnomočnem izbrisu družbe iz sodnega registra status družbenika preneha, zato ne moremo več govoriti o družbenikih neobstoječe družbe.
2. odstavek 482. člena Zakona o pravdnem postopku
3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
3. odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru prenehanja pravne osebe na podlagi 1.odstavka 37.člena ZFPPod je ena od posledic izbrisa po ZFPPod tudi osebna odgovornost delničarjev oziroma družbenikov za obveznosti družbe, saj 4.odstavek 27.člena ZFPPod določa pravno fikcijo (neizpodbitno pravno domnevo), da so delničarji oziroma družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (1.odstavek 394.člena ZGD). Z izbrisom družbe iz sodnega registra pa ni mogoče več govoriti o družbenikih neke družbe, saj družba z izbrisom preneha obstajati. Iz povedanega tako sledi, da v primeru izbrisa družbe po določbah ZFPPod njeni družbeniki odgovarjajo kot fizične osebe in ne kot družbeniki, zaradi česar gre v konkretnem primeru za spor med državo in fizično osebo, ki je civilni in ne gospodarski spor.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v konkretni pravdni zadevi (1. točka izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka). Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi se sklicuje in navaja 4. odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in 1. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah ter v zvezi s tema določbama zaključuje, da po pravnomočnem izbrisu družbe iz sodnega registra status družbenika preneha, zato ne moremo več govoriti o družbenikih neobstoječe družbe.

Tako tudi ne v konkretnem primeru. V obravnavani zadevi gre za denarno terjatev do bivšega družbenika, torej do fizične osebe, zato ne gre za gospodarski spor. Stvarna pristojnost se zato določa le po vrednosti spornega predmeta. Zaradi navedenega predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju izhaja, da je bil dolžnik Č. d.o.o.

Ljubljana leta 1996 izbrisan iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani in z novo firmo in sedežem vpisan v sodnem registru pri Okrožnem sodišču Kranj kot N. d.o.o. Škofja Loka. Ker se družba N. d.o.o. Škofja Loka v zakonsko določenem roku ni uskladila po 1. in 2. odstavku 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, v nadaljevanju ZGD), je bila po uradni dolžnosti brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju (1. in 2. odstavek 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, Uradni list RS, št. 54/99, v nadaljevanju ZFPPod, v zvezi s 3. poglavjem ZFPPod).

V takem primeru gre za prenehanje pravne osebe na podlagi zakona in ena od posledic izbrisa po ZFPPod je tudi osebna odgovornost delničarjev oziroma družbenikov za obveznosti družbe, saj 4. odstavek 27. člena ZFPPod določa pravno fikcijo (neizpodbitno pravno domnevo), da so delničarji oziroma družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (po 1. odstavku 394. člena ZGD). Z izbrisom družbe iz sodnega registra pa ni mogoče več govoriti o družbenikih neke družbe, saj družba z izbrisom preneha obstajati.

Iz vsega povedanega torej sledi, da v primeru izbrisa družbe po določbah ZFPPod njeni družbeniki odgovarjajo kot fizične osebe in ne kot družbeniki, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Glede na to v konkretnem primeru ne more iti za gospodarski spor v smislu 2.odstavka 482.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS; št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), kot je v obrazložitvi svoje odločitve napačno navedlo sodišče prve stopnje, temveč za spor med državo in nekdanjim družbenikom kot fizično osebo. V posledici tega je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti Okrajnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek (3. točka 365.

člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo, je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke pridrži za končno odločbo.