Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Kp 102/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.KP.102.2000 Generato dall'IA

Appeal dismissed; prior nine convictions and immediate recidivism mandate mandatory detention.

Numero d'incarto VSL sklep II Kp 102/2000
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal dismissed the defense's appeal to revoke or replace the defendant's detention order with a residence order or bail. The defendant had been convicted nine times since 1992, primarily for theft, and immediately after release from her final sentence, she committed three new theft offenses. The court ruled that this pattern of behavior and the high probability of reoffending necessitate mandatory detention, which cannot be substituted by milder measures despite the defense's arguments regarding her child's illness and income sources.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 201. člen 3. točka 1.; ZKP 212. člen 3. točka 1.; When a defendant has a history of multiple convictions and commits new offenses immediately upon release, the high probability of recidivism renders a residence order or bail insufficient, mandating compulsory detention.

Parole chiave

Generato dall'IA
compulsory detention recidivism prior convictions detention order ZKP 201. člen ZKP 212. člen mandatory detention minaccia non comprovata

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZKP 201. člen 3. točka 1.
ZKP 212. člen 3. točka 1.
KZ 211. člen 1. odstavek
KZ 152. člen 1. odstavek
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba zagovornika obtožene S.B. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Prejšnje življenje obtoženke, ki je bila kar devetkrat kaznovana zaradi kaznivih dejanj tatvine in dejstvo, da je kmalu po odpustu iz prestajanja zadnje kazni in v času, ko ji je bila odložena izvršitev še neprestane kazni, ponovila kar tri istovrstna kazniva dejanja, kaže na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper obtoženko iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor po vložitvi obtožnice zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki 1. odstavka 212. člena KZ, kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ in kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 152. člena KZ.

Proti sklepu se je pritožil obtoženkin zagovornik. Predlagal je, da se pripor odpravi ali nadomesti s hišnim priporom oziroma s sprejemom varščine.

Pritožba ni utemeljena.

Senat sodišča druge stopnje se strinja z oceno senata sodišča prve stopnje, da je podan priporni razlog iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, zaradi katerega je bilo treba pripor zoper obdolženko podaljšati tudi po vložitvi obtožnice. Obtoženka je bila od leta 1992 naprej kar devetkrat obsojena zaradi različnih kaznivih dejanj, predvsem kaznivih dejanj tatvine. 16.9.1999 je bila odpuščena s prestajanja kazni zapora, 11.1.2000 je predsednik Okrožnega sodišča v Novem mestu ugodil prošnji obsojenke in ji odložil izvršitev kazni desetih mesecev zapora, obtoženka pa je sedaj utemeljeno osumljena, da naj bi kmalu zatem ponovila kar tri kazniva dejanja. Senat sodišča druge stopnje se zato strinja z oceno senata sodišča prve stopnje, da prejšnje življenje obsojenke pa tudi okoliščine in način storitve sedaj obravnavanih kaznivih dejanj kažejo na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben in ga tudi ni mogoče nadomestiti z drugim milejšim ukrepom.

Sklicevanje pritožbe na bolezen obdolženkinega otroka in dejstvo, da obdolženka prejema socialno pomoč in ustvarja določene dohodke s prodajo kovin, zato ne more spremeniti pravilne ugotovitve senata sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga. Senat sodišča druge stopnje je zato pritožbo zavrnil.