Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cpg 924/2002 ECLI:SI:VSLJ:2002:II.CPG.924.2002 Generato dall'IA

Appeal dismissed: execution request rejected because the submitted document is not a valid title for execution under ZIZ Art. 17.

Numero d'incarto VSL sklep II Cpg 924/2002
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of an execution request. The appellant argued that the court should have ordered a correction of the incomplete filing under ZPP Art. 108, despite the missing original or certified copy of the execution title. The court held that while the filing was formally complete, it was substantively invalid because the attached document did not constitute a title for execution as defined by ZIZ Art. 17, rendering the request ungrounded.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZIZ 17. člen; ZPP 108. člen: A formally complete execution request is substantively invalid and must be rejected if the attached document does not constitute a title for execution as exhaustively defined by law, rather than being subject to a correction order.

Parole chiave

Generato dall'IA
title for execution execution request substantive invalidity formal completeness ZIZ Article 17 ZPP Article 108 execution proceedings difetto di sottoscrizione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZIZ 1. odst. 40. člen
ZIZ 1. odst. 42. člen
ZIZ 15. člen
ZPP 105. člen
ZPP 108. člen
ZPP 2. odst. 350. člen
ZPP 2. odst. 365. člen

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Vrhovno sodišče Republike Slovenije, II Ips 469/2001
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar izvršilni naslov (listina), na podlagi katere upnik predlaga izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17. čl. ZIZ (ki taksativno določa izvršilne naslove), tak predlog za izvršbo vsebinsko (materialnopravno) ni utemeljen, četudi je formalno (procesnopravno) popoln in torej sposoben za obravnavanje (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi za varstvo zakonitosti, opr. št. II Ips 469/2001, z dne 9.1.2002). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je o formalno popolnem upnikovem predlogu za izvršbo odločalo in ga zavrnilo, saj je upnik izvršbo predlagal na podlagi listine, ki ni izvršilni naslov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da sicer res ni predložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu s potrdilom o izvršljivosti, vendar bi ga sodišče prve stopnje moralo ob ugotovljenih pomanjkljivostih pozvati na dopolnitev vloge v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožba ni utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 1. odst. 40. člena določa obvezne sestavine predloga za izvršbo, poleg teh pa mora predlog vsebovati še druge sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga.

Katere so te nadaljnje sestavine predloga za izvršbo, je določeno predvsem v 105. do 108. členu ZPP, na katerega uporabo napotuje 15. čl. ZIZ. Vloge, ki nima potrebnih formalnih sestavin, ni mogoče obravnavati, in za take vloge 1. odst. 108. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ predpisuje, da se od vložnika zahteva poprava vloge. V konkretnem primeru je upnikov predlog imel vse potrebne formalne sestavine (iz 1. odst. 40. čl. ZIZ in 2. odst. 105. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje po 108.

čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, temveč je moglo in moralo upnikov predlog vsebinsko obravnavati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik predlogu za izvršbo ni priložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem bi bilo potrdilo o izvršljivosti, kot to določa 1. odst. 42. čl. ZIZ, zato listine v prilogi A2 ni mogoče šteti za izvršilni naslov v smislu 17. čl. ZIZ. Kadar izvršilni naslov (listina), na podlagi katere upnik predlaga izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17. čl. ZIZ (ki taksativno določa izvršilne naslove), tak predlog za izvršbo vsebinsko (materialnopravno) ni utemeljen, četudi je formalno (procesnopravno) popoln in torej sposoben za obravnavanje (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi za varstvo zakonitosti, opr.

št. II Ips 469/2001, z dne 9.1.2002). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je o formalno popolnem upnikovem predlogu za izvršbo odločalo in ga zavrnilo, saj je upnik izvršbo predlagal na podlagi listine, ki ni izvršilni naslov. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je upnikovo pritožbo na podlagi 2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.